Ključnik: Kamala Harris
Izstopajoča Melanija, politično “spolirani” Trump in usmerjeno neodvisna RTV

Izstopajoča Melanija, politično “spolirani” Trump in usmerjeno neodvisna RTV

V ponedeljek smo spremljali ustoličenje Donalda Trumpa, spet predsednika ZDA. Precej bolj umirjeno kot pričakovano s strani mnogih t. i. vplivnih deležnikov. Prenos oblasti v ZDA je potekal tekoče, demokratično, spodobno. Joe Biden se je na Kapitol pripeljal skupaj z Donaldom Trumpom, izmenjala sta si kar nekaj besed, demonstracije podpornikov in nasprotnikov v glavnem mestu ZDA so nekako poniknile, morda tudi zaradi temperatur in zimskega vremena. Civilna družba očitno deluje bolje v toplih časih. Podobno kot v Evropi.

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

Zmagovalec je znan, poraženka je od silnega šoka prvi dan enostavno izpuhtela iz javnosti. Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo pa ni edino presenečenje torkovih volitev v Združenih državah. Republikanci so okrepili premoč v Predstavniškem domu in ponovno dobili večino tudi v Senatu, kar pomeni, da bo imel Trump v prihodnjih štirih letih miren spanec vsaj kar se zakonodajalcev tiče. Brez težav bo ustoličil tudi nekaj novih vrhovnih sodnikov. Poražencem se vse to zdi nočna mora, vsaj deloma pa zanjo krivijo “svoje” medije, ki so pretiravali s poveličevanjem Kamale Harris in jo priskutili sredinskim volivcem, tako da so abstinirali volitve in omogočili gladko zmago Trumpu.

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ne glede na napovedi, da bo zaradi počasnosti štetja glasov in morebitnih zapletov rezultat predsedniških volitev v Združenih državah znan šele čez nekaj dni, pa že zdaj precej bolje kaže Donaldu Trumpu, ki za vrnitev v Belo hišo potrebuje vsaj 270 elektorskih glasov. Že približno dve uri po zaprtju prvih volišč je razlika med Trumpom in Kamalo Harris znašala že okoli 60 elektorskih glasov (Trump 246, Harris 183), pri čemer je republikanski kandidat osvojil Severno Karolino, eno izmed t.i. nihajočih držav. Teh je skupaj sedem, Trump pa je po zadnjih podatkih tudi najbolj skeptičnih medijev že globoko čez mejo 270 elektorskih glasov in je uradno novi predsednik ZDA.

Zapravljena integriteta: Medijska prostitucija in ameriške volitve

Zapravljena integriteta: Medijska prostitucija in ameriške volitve

O čem bodo odločali ameriški volivci 5. novembra? Izbirajo lahko med kontinuiteto politike sedanjega predsednika Josepha Bidena, čigar podpredsednica je bila Kamala Harris, in populizmom Donalda Trumpa. Trump je antijunak, samooklicani borec proti establishmentu, torej nastopa proti vsemu, kar naj bi šlo večini Američanov najbolj na živce v zvezi s politiko v washingtonskem močvirju. Če bo zmagal Trump, bo to tudi velika klofuta mainstream medijem, ki so do zadnjega brez kančka sramu navijali za Kamalo Harris. Njena zmaga na drugi strani pa bi pomenila, da je globoka država nepremagljiva in da je povsem vseeno, kdo je njen glavni igralec. Po tej logiki lahko za prihodnjega predsednika Združih držav kandidirata tudi Racman Jaka ali Miki Miška.

Ameriške predsedniške volitve kot popularni šov

Ameriške predsedniške volitve kot popularni šov

Kdo od zvezdnikov podpira Kamalo Harris in kdo Donalda Trumpa? Ta informacija je v ZDA nadvse pomembna, saj slavni s svojo podporo vplivajo na javno mnenje in mobilizacijo volivcev. Predsedniške volitve v ZDA bodo potekale 5. novembra 2024, na njih pa se bosta za zmago potegovala Kamala Harris kot kandidatka demokratske stranke in Donald Trump kot kandidat republikancev. Kampanje so intenzivne in usmerjene v pridobivanje podpore različnih volilnih skupin. Pri tem pa imajo veliko vlogo tudi zvezdniki, saj s svojo podporo širijo vpliv kandidatov med svojimi sledilci.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Kaj bo 6. novembra letos, vemo: predsedniške volitve v Združenih državah, kjer se bosta pomerila demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump. Prva je do izraelskih načrtov glede kaznovanja Irana precej zadržana, Trump pa svojega starega prijatelja Benjamina Netanjahuja ves čas spodbuja, naj gre “v akcijo”, češ da boljše priložnosti morda dolgo ne bo imel. Če bi Izrael do začetka novembra dejansko izvedel močnejši napad na Iran, bi to lahko škodovalo Kamali Harris, zato iz Bele hiše, kjer je vsaj formalno še vedno šef senilni Joe Biden, pritiskajo na Netanjahuja, naj se vzdrži skušnjave po obračunu z Iranom. V zameno so mu pripravljeni pogledati skozi prste v Libanonu …

Patetični globalni boj za interpretacijo ameriškega soočenja

Patetični globalni boj za interpretacijo ameriškega soočenja

Če bi verjeli t. i. mainstream medijem, je svet je menda včeraj obstal, čakal, gledal soočenje kandidatke Kamale Harris in kandidata Donalda Trumpa. No, nekaj sveta je to medijsko čudo gotovo spremljalo, predvsem politični establišment v EU, na Kitajskem, v Rusiji, posebno tudi v Ukrajini. Zmagovalec bo namreč določal smernice ameriške zunanje politike v naslednjih letih. Večina soočenja je sicer potekala okoli notranjih ameriških tem, za katere zunanji, neameriški opazovalci težko ocenjujemo kredibilnost, prepričljivost stališč. Dejstvo pa je, da ima večina državljanov Evrope druge probleme in jih precej izumetničena Amerika ne zanima preveč, čeprav bo odločitev Američanov gotovo vplivala na EU in njene politične, ekonomske, finančne usmeritve.

Bo Kamala Harris, ženska verzija Baracka Obame, prva ameriška predsednica?

Bo Kamala Harris, ženska verzija Baracka Obame, prva ameriška predsednica?

Mediji jo obožujejo, Hollywood jo podpira vsaj toliko, kot je nekoč Baracka Obamo. Za razliko od Hillary Rodham Clinton nima okostnjakov v omari (ali pa so vsaj neprimerno manjši od pokopališča Clinton). Dejstvo, da je ženska, leta 2024 in pri 77 uradno priznanih spolih v New Yorku sploh ne igra več nobene vloge. V prid ji gre tudi mešano, indijsko-karibsko poreklo, zaradi česar je Kamala Harris idealna za lik junakinje holywoodske kriminalne serije tipa Law and Order. Kar ni prav noben sarkzem, saj je kariero dejansko začela kot tožilka v San Franciscu.

Biden je “gotof”, kdo lahko premaga Trumpa? Michelle Obama?

Biden je “gotof”, kdo lahko premaga Trumpa? Michelle Obama?

Dobro obveščeni so v zadnjem tednu trdili, da bo ameriški predsednik Joe Biden verjetno v nedeljo sporočil novico. Res jo je. Vendar pa njegov odstop od nominacije in umik oz predsedniške tekme odpira še eno zelo pomembno vprašanje, ki je v bistvu priložnost za Republikance. Gre za dilemo okoli predsednikove psihofizične sposobnosti opravljati svojo funkcijo tukaj in zdaj. Kajti predsednik Biden je včeraj priznal, da naslednjega mandata, ki se formalno začne sredi januarja prihodnje leto, ni sposoben prevzeti. Ali mu lahko verjamemo, da je svojo funkcijo sposoben opravljati danes?