Ključnik: demokrati
Novodobni borci za uravnotežene javne finance

Novodobni borci za uravnotežene javne finance

V zadnjih dneh se na politični sceni dogaja natanko to, kar je bilo precej lahko predvideti. Nastajajoča koalicija je ekstremno pohitela s t. i. intervencijskim zakonom, ob tem ignorirala praktično vse, tudi dobronamerne pripombe, odhajajajoča koalicija Roberta Goloba (ta sicer v javnosti ni prisoten z nobeno osebno izjavo ali stališčem, razen občasno na Instagramu) pa je zakon skupaj s sindikati in civilno družbo “naskočila” z vsemi sredstvi, pri čemer je dejanska vsebina predlaganega zakona v bistvu nepomembna, saj gre v osnovi samo za ideološko obračunavanje na podlagi političnih floskul in užaljenosti zaradi izgube oblasti. Po štiriletnem nekritičnem lomastenju po javnih financah pa so slovenski sindikati odkrili novo poslanstvo: boj za uravnotežene javne finance.

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Četrtkova razprava na skupnem odboru Državnega zbora o t. i. interventnem zakonu je pokazala, kakšen bo politični dialog v primeru, da vlado dejansko sestavi Janez Janša. Odhajajoča koalicija bo vse, kar bo predlagala nova, označila za škodljivo, še več, vsako odločanje, ki ni po njihovem okusu bo v skladu z njihovimi ideološkimi priročniki označila za nekakšno diktaturo. Roko na srce, tudi prihajajoča nova koalicija se je sprejemanja interventnega zakona lotila po “Golobovo”. Ignorira dobronamerne pripombe, določene predloge s strani stroke, pretirano bezlja, pri čemer to svoje ravnanje opravičuje z ignoranco in spornimi ravnanji odhajajoče vlade, kar je milo rečeno otročje.

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

V ponedeljek se je pri predsednici države Nataši Pirc Musar odvil prvi krog posvetovanj glede novega mandatarja. Rezultat je bolj ali manj pričakovan. Robert Golob je končno priznal, da (zaenkrat) nima glasov za sestavljanje vlade, pri čemer je v svojem stilu užaljeno, agresivno, žaljivo opletal z obtožbami o prevarantih, ki menda sestavljajo novo nenačelno koalicijo. Bolj kot Golobov pričakovan nastop je zanimivo obnašanje Janeza Janše. Javno je spet zatrdil, da ne sestavlja nobene koalicije, čemur morda verjamejo samo osnovnošolci nižje od petega razreda. Je pa res, da se je iz dogajanj v letih 2020 in 2022 nekaj naučil: z določenim zavlačevanjem bo poskušal vzpostaviti stanje, v katerem bo morala odhajajoča koalicija formalno prevzeti odgovornost za katastrofalno vodenje države in izredne razmere v javnih financah.

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

V senci sestavljanja vlade nerodne enotnosti Roberta Goloba (SDS je izključen, ker so menda nedemokratični, čeprav so sodelovali na demokratičnih volitvah, NSi s svojim trojčkom noče v demokratično koruptivno vlado, Logar pravi, da osebno z Golobom ne gre, da brez programa ne bo nič od pogajanj, Logar in NSi izključujeta Levico, Levica protestira, ker izpada iz vseh kombinacij, za piko na i Logar menda ne gre z Janšo, Stevanović bo pa konstruktivna opozicija, komu sicer še ni jasno, ker bo morda kandidiral za predsednika DZ), pri kateri matematike očitno ne razume samo on sam, se v ozadju kotalijo katastrofalni podatki o stanju slovenskega gospodarstva. Pa ti niso povezani samo s trenutno cenovno eskalacijo na trgu nafte (ta se sicer po kratkoročnem ne-sporazumu med Iranom in ZDA začasno umirja), ampak s katastrofalno razvojno politiko odhajajoče vlade.

Korupcijski nahrbtnik Roberta Goloba kot glavna ovira za oblikovanje sredinske vlade

Korupcijski nahrbtnik Roberta Goloba kot glavna ovira za oblikovanje sredinske vlade

Že nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo se je začel medijski in politični proces povolilne aritmetike, ki pa večinoma zanemarja ogromne vsebinske, programske razlike med strankami in razkritja koruptivnega koncepta vladanja sedanje koalicije, sploh največje vladne stranke. Razkrita dejstva ne bodo izginila nikamor, ne glede na to, kdo in s kakšnim namenom je organiziral zloglasne predvolilne prisluhe. Predsednik Gibanja Svoboda se je po tesni relativni zmagi, ki pa mu ne omogoča sestavo nove ideološko zabetonirane vlade, čez noč spremenil v zagovornika široke “razvojne koalicije”, pri čemer ne izključuje nikogar, razen seveda SDS, s katero se ne misli niti vljudnostno pogovarjati, ker pravi, da gre za nedemokratično stranko. To je celo nekdanji predsednik SD in sedanji politični analitik Igor Lukšič ocenil za popoln nesmisel in hudo napako.

Vsi Logarjevi hamburgerji

Vsi Logarjevi hamburgerji

Logarjev problem seveda niso hamburgerji, pač pa neetično delovanje in bržkone tudi laganje človeka, ki ima že dve leti polna usta besed o načelnosti, moralnih standardih, transparentnosti in drugačnosti. Anže Logar nas je prepričeval, da so vsi ostali politiki, verjetno je mislil tudi na svojo dolgoletno stranko SDS, skorumpirani, neetični in si zaslužijo zamejavo. Prvi med Demokrati je v tem času marsikoga celo prepričal v to, da je drugačen. Da je boljši od ostalih. Pa očitno ni.

Parlamentarno kladivo Antoanete Ursule von der Klakočar

Parlamentarno kladivo Antoanete Ursule von der Klakočar

Državni zbor je v tem tednu poskrbel za nekaj vroče krvi. Spet. Ne samo po zaslugi precej avtokratske predsednice Urške Klakočar Zupančič, ki je ponovno uveljavila svojo intimno voljo, razveljavila povezane Demokrate, ampak tudi na Odboru za pravosodje, ki mu načeluje njena strankarska tovarišica Lena Grgurevič, kjer so včeraj obravnavali predlagane spremembe Zakona o ustavnem sodišču, imenovane tudi Lex Jaklič. Novelo je že lansko jesen – ob razkritju, da je imel ustavni sodnik Klemen Jaklič več let odprt tudi t.i. popoldanski s.p. za raziskovalno dejavnost – v proceduro vložila kar Urška Klakočar Zupančič osebno.

Janševa pomlad sredi Golobove zime

Janševa pomlad sredi Golobove zime

Čeprav je do rednih volitev še leto in pol, je vsaj opozicijski voditelj že na polnih obratih predvolilne kampanje. S preverjenimi metodami sicer utrjuje svojo bazo, ampak glede na “vznikanje” konkurence na njegovem domačem pragu ne more biti prav samozavesten – in to ne glede na stabilno vodstvo v anketah javnega mnenja. Retorika, s katero Janez Janša in njegova vojska vernikov “naslavljata” trenutne politične razmere v Sloveniji, je svojevrstna patetika, ki zgolj sledi vedno bolj izgubljenemu, še bolj patetičnemu Robertu Golobu.