Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Slika: X, Le Monde

Avtor: | 10. aprila, 2024

Kogar zanimajo demografski trendi v Evropi, mu je pred leti morda vzbudila pozornost knjiga z vpadljivim naslovom Nenavadna smrt Evrope (The Strange Death of Europe: Immigration, Identity, Islam; 2017). Njen avtor je britanski konservativni pisec in politični komentator Douglas Murray (letnik 1979), ki s svojimi odlično prodajanimi knjigami na Zahodu dviguje prah in spravlja levico v slabo voljo. Knjiga Nenavadna smrt Evrope se ukvarja s problemom priseljevanja v Zahodno Evropo iz neevropskih delov sveta, s posebnim poudarkom na primeru Velike Britanije.

Murray predstavi genezo priseljevanja po drugi svetovni vojni, ko so zahodnoevropske države zaradi pomanjkanja domačih delavcev sklenile odpreti svoje trge dela za priseljence v prepričanju, da bodo ti ostali v državah gostiteljicah le nekaj let, nato pa se bodo začeli vračati v rodne dežele. Danes vemo, da temu ni bilo tako. Izkazalo se je namreč, da so se “gastarbajterji” množično odločali, da bodo raje ostali državah gostiteljicah in postali njihovi državljani. Še več: število priseljencev je skozi desetletja nenehno naraščalo in po velikih evropskih mestih, kot so Pariz, London, Bruselj, Köln itd., so v posameznih mestnih četrtih neevropski priseljenci postali večinsko prebivalstvo. Ta trend se po Evropi z leti le še krepi.

Spodletel multi-kulti eksperiment

Da bi bolje razumel okoliščine ilegalnih migracij, si je Murray osebno ogledal žarišča ilegalnega priseljevanja, kot sta italijanska Lampeduza in grški Lezbos, ter se pogovarjal z ilegalnimi migranti na njihovi poti v Evropo. V knjigi predstavi tudi odnos vladajoče evropske politike do teh migracij in spregovori o multikulturalizmu, ki je po besedah kanclerke Angele Merkel spodletel. Pri opisovanju težav, do katerih prihaja, ko integracija tako velikega števila priseljencev ni dovolj uspešna, nujno trči ob problem kompatibilnosti kulturnih vzorcev, ki jih priseljenci prinašajo s seboj v Evropo, in s tem ob islam. Zaradi tega si je od evropske levice prislužil oznako islamofoba. To oznako bi sicer lahko na podoben način danes prilepili marsikomu, med drugim tudi znanemu britanskemu ateistu Richardu Dawkinsu, ki je 31. marca letos v intervjuju za britansko radijsko postajo LBC izjavil, da če bi moral izbirati med krščanstvom in islamom, da bi vedno izbral krščanstvo ter se ob tem opredelil za “kulturnega kristjana” (vir).

Prevladujoče občutje ob branju knjige Nenavadna smrt Evrope je resignacija. Osrednjo misel knjige nam Murray predstavi že v uvodnih odstavkih: “Civilizacija, ki jo poznamo pod imenom Evropa, je v procesu izvajanja samomora in tej usodi se ne more izogniti ne Velika Britanija ne katera koli druga zahodnoevropska država, saj se zdi, da vsi trpimo za istimi simptomi in boleznimi.”

Evropa je utrujena od zgodovine

Pri tem ima Murray po eni strani v mislih probleme, ki jih s seboj prinaša množično priseljevanje iz neevropskih kulturnih okolij, po drugi strani pa gre za to, čemur on pravi “utrujenost Evrope od lastne zgodovine”. Nemci imajo za to celo poseben izraz: Geschichtsmüdigkeit. Moderna Evropa, ki se je oddaljila od svojih krščanskih korenin, namreč boleha za izgubo smisla, primanjkuje ji življenjske energije in razžirajo jo dvomi vase. Hkrati pa neevropski priseljenci z domačini v veliki meri ne delijo njihovih liberalnih vrednot.

Douglas Murray je pred dnevi dobil visoko izraelsko odlikovanje zaradi svojega opozarjanja na problem islamizacije zahodne kulture. Seveda je bil deležen napadov z vseh strani. Izrael trenutno ni najbolj popularen zaradi brezkompromisnega reševanja “problemov” v Gazi. Povračilni ukrepi po terorističnih napadih Hamasa se večini sveta zdijo nadproporcionalni, na kar opozarja celo predsednik ZDA, Joe Biden. Izrael je pred pomembnimi odločitvami o naslednjih korakih. Medijsko vojno je izgubil.

Na tem mestu dodajmo, da je priseljevanje iz neevropskih kulturnih okolij le del odgovora na tektonske demografske spremembe, ki pospešeno potekajo na starem kontinentu. Za popolnejšo sliko bi bilo treba upoštevati tudi dramatični upad števila rojstev. Temu vprašanju pa se Murrayjeva Nenavadna smrt Evrope ne posveča kaj dosti. Upad števila rojstev je sploh kompleksen problem in nobena vlada v Evropi, kot tudi ne drugje na Zahodu, ne premore recepta za uspešno spopadanje z njim. Tako je bilo npr. samo v Italiji leta 2023 zabeleženih le 379.000 rojstev, kar je najnižja letna vrednost od združitve Italije leta 1861 naprej (!).

Še vedno se sicer najdejo nekateri, ki takšno upadanje števila rojstev pozdravljajo, češ svet je tako ali tako prenaseljen in manjše število ljudi lahko planetu samo koristi. Toda to ljudomrzno stališče ne upošteva številnih problemov, ki nastopijo, ko je v populaciji preveč starostnikov in premalo ljudi v delovni dobi.

Konec koncev to v povsem novo luč postavlja tudi aktualne razprave o legalizaciji evtanazije. Nevarnost vpeljevanja evtanazije je namreč v tem, da bi se jo nekoč utegnilo zlorabiti kot način za iztrebljanje tistih posameznikov iz družbe, ki so ji v finančno breme, namesto da bi se ljudem pomagalo pri tem, kar je za njih najbolje

Upad rojstev kot globalni trend

Po srednji oceni Združenih narodov naj bi število svetovnega prebivalstva doseglo svoj vrh pri 10,4 milijarde ljudi sredi osemdesetih letih tega stoletja, nato pa naj bi začelo upadati. Strokovni center Evropske komisije za prebivalstvo in migracije (CEPAM) pa te vrednosti postavlja nižje: vrh števila svetovnega prebivalstva naj bi bil dosežen že v sedemdesetih letih tega stoletja pri 9,8 milijardah ljudi. Po oceni neodvisne raziskovalne ustanove Institute for Health Metrics and Evaluation (IHME) pa naj bi bil vrh dosežen že leta 2064 pri 9,7 milijardah ljudi (vir).

Za upadanje števila rojstev obstajajo najrazličnejše razlage. Od takšnih, po katerih je upad rodnosti povezan z višanjem življenjskega standarda, preko tistih, ki ga povezujejo z naraščajočo sekularizacijo družbe, pa celo onih, ki opozarjajo na svetovni trend naraščanja moške neplodnosti (vir), da omenimo le nekatere. Dober poskus razlage, zakaj je po svetu prišlo do dramatičnega upada števila rojstev, pa podaja tudi aktualni dokumentarni film Birthgap (2023), ki ga je režiral demograf in podatkovni znanstvenik Stephen J. Shaw (vir). Ta v svojem dokumentarcu izpostavlja, da na Zahodu ne gre toliko za zmanjšanje povprečnega števila otrok na družino, temveč za eksplozijo števila žensk, ki ostajajo v rodni dobi brez otrok. Če recimo vsaka tretja ženska v populaciji ostaja brez otrok, se bo to seveda nekje v demografski statistiki države tudi poznalo. Še posebej tragično pri tem pa je dejstvo, da se veliki večini teh žensk, ki nikoli ne postanejo matere, to ne zgodi zato, ker bi bile bodisi neplodne ali ker bi se mogoče že kot najstnice odločile, da ne bodo nikoli imele otrok in nato pri tej odločitvi vztrajale. Ravno nasprotno: velika večina si jih želi imeti, a z rojstvom prvega otroka iz najrazličnejših razlogov preprosto predolgo odlašajo.

Ob neuspešnem spopadanju s tako nizkim številom rojstev se zdi, da zahodnim družbam za izboljšanje lastne demografske slike res ne preostane drugega kot zanašanje na priseljevanje od drugod. Posledično bo seveda etnična, verska in siceršnja podoba Evrope ob koncu naših življenj opazno drugačna od tiste iz naše mladosti.

Provokator ali borec?

Tudi s svojo naslednjo odmevno knjigo Norost množic (The Madness of Crowds: Gender, Race and Identity; 2019) je Douglas Murray spet vznejevoljil zahodno levico, ki ga označuje za desničarskega ideologa. Britanski The Guardian je knjigo temu primerno označil za “bizarne fantazije desničarskega provokatorja, ki je slep za zatiranje” (vir). V britanskem konservativno usmerjenem časopisu The Daily Telegraph pa je bila ocena njegove knjige seveda drugačna. Tam so jo označili kot “izjemno pronicljiv vodnik po dobi borca za socialno pravičnost” (vir). Izraz “borec za socialno pravičnost” (social justice warrior) je slabšalnica, ki označuje levičarsko usmerjene posameznike, ki promovirajo feminizem, pravice LGBT ipd. Murray tega izraza v svoji knjigi sicer ne uporablja, oziroma ga uporabi ravno enkrat. Izraza “kulturni marksizem” ne uporabi nikoli, izraz “woke” pa se v celotni knjigi pojavi samo v dveh citatih.

Knjiga Norost množic se posveča temam, ki bi bile še pred nekaj desetletji v javni razpravi povsem obstranske, celo tabuizirane, danes pa so v ospredju. Murray zapiše takole: “Preživljamo veliko množično blaznost. V javni in zasebni sferi, na spletu in zunaj njega, se ljudje obnašajo vse bolj iracionalno, vročično, čredniško in preprosto neprijetno. Pregled dnevnih novic je poln posledic le-tega. A čeprav povsod vidimo simptome, ne vidimo vzrokov.”

Murray se v knjigi posveča prav vzrokom. Odpira štiri velike teme: gejevstvo, feminizem, rasizem in transspolnost. Vsaka od teh tem je seveda minsko polje zase, vendar jih kljub nevarnostim ob gibanju po njih obdela tehtno in precej na široko. Ko gre recimo za vprašanje rasizma v današnji zahodni družbi, med drugim izpostavi fenomen, ko naj bi bila pojavnost rasizma po eni strani skozi minula desetletja v rapidnem upadanju, po drugi strani pa se v javnosti ustvarja vtis, kot da ga je prav danes še posebej veliko.

Od zamenjave spola do Grete Thunberg

Ko pa obravnava transspolnost, nameni recimo precej pozornosti problemu zgodnjih operacij za zamenjavo spola, ki je danes v zahodni javnosti sploh predmet žolčnih razprav. Med glasnimi kritiki teh operativnih posegov na otrokih danes najdemo tudi tako znane osebnosti, kot sta recimo kanadski psiholog Jordan B. Peterson in britanska pisateljica J. K. Rowling. Današnja zahodna javnost je sploh za te teme zelo občutljiva in strogo sankcionira vsako obliko nestrpnosti do njih – ali še bolje: vsak poskus izražanja nestrpnosti, četudi le navidezen.

Nekdaj brezmadežna zelena Greta, borka za zeleni prehod ipd., ima podobne probleme kot vsi borci za zelenost planeta: zavestno ali nezavestno je postala instrument globalnega političnega prerivanja okoli dobičkov domnevnega, posiljenega trajnostnega gospodarstva, ki se ne zdi prav trajnostno, razen za njegove promoterje. (Slika: X, Go Green)

Preostali svet sicer ne deli z Zahodom te njegove senzibilnosti, toda zahodnih promotorjev feminizma, državljanskih pravic in pravic LGBT to ne zanima. Podobno kot Grete Thunberg ne zanima, da na Kitajskem vsako leto pokurijo več premoga kot na celotnem preostalem svetu skupaj. Namesto tega, zapiše Murray, kritizirajo Zahod in težijo po utopijah, ki nikoli nikjer niso delovale. Ta vrsta družbene senzibilnosti je zelo razširjena npr. na ameriških univerzah, še posebej pa v Silicijevi dolini. Zadnje čase je medijsko precej odmeval recimo groteskni primer Googlove umetne inteligence Gemini, ki je na poziv, naj ustvari npr. sliko papeža, ponujala sliko bodisi temnopoltega moškega ali ženske.

Murray poudarja, da je namen identitetne politike spolitizirati popolnoma vse. Ta namen se zdi v dobi, ki je brezciljna in v svetu, v katerem ni jasnega smisla, za marsikoga privlačen, saj življenje napolnjuje z nekakšnim smislom. Toda Murray opozarja, da se od vseh načinov, na katere si ljudje lahko osmislijo svoja življenja, zdi prav politika eden najmanj posrečenih. Ob tem zapiše: “Eden od načinov, kako se distancirati do norosti našega časa, je ta, da sicer ohranimo zanimanje za politiko, vendar se nanjo ne zanašamo kot na vir smisla. Spodbujati bi morali ljudi, naj si poenostavijo svoja življenja in naj se ne zavajajo s posvečanjem teoriji, ki ne odgovarja na nobena vprašanja, ne daje nobenih napovedi in jo je mogoče zlahka postaviti na laž. /…/ Izčrpavanje samega sebe z identitetno politiko, socialno pravičnostjo (v tej obliki) in intersekcionalnostjo je zapravljanje življenja.”

Murray zaključi knjigo z mislijo: “Domnevati, da spol, spolnost in barva kože ne pomenijo ničesar, bi bilo smešno. Če pa bi domnevali, da pomenijo vse, bi bilo to usodno.”

Vojna proti Zahodu

Najnovejša prodajna uspešnica, s katero Murray dviguje prah v zahodni javnosti, nosi naslov Vojna proti Zahodu (The War on the West; 2022). Ta knjiga se vsebinsko navezuje na Norost množic. Njena osnovna teza je, da v zadnjem času poteka proti Zahodu vojna, vendar ne tista konvencionalna, temveč “kulturna vojna, ki se neusmiljeno vodi proti vsem koreninam zahodne tradicije in vsemu dobremu, kar je zahodna tradicija ustvarila”. V knjigi nameni posebej veliko prostora polemiziranju s kritično rasno teorijo, ob tem pa tudi antikolonializmu, pozivom po reparacijah daljnim potomcem temnopoltih sužnjev, poskusom spreminjanja zgodovinskega spomina z onečaščanjem znanih zgodovinskih osebnosti in podobnim temam. Od t.i. zunanjih sovražnikov Zahoda nameni samostojno poglavje Kitajski, medtem ko Putinove Rusije v knjigi ne omenja.

V zadnjem poglavju Murray našteje razloge, zakaj bi po njegovem morali biti ponosni, da smo doma ravno na Zahodu in ne v katerem drugem delu sveta. Poudari, da imamo zaradi tega srečo in da si to srečo tudi še vedno želi imeti velik del preostalega sveta. Svojo knjigo zaključi z mislijo, ki zveni kot hvalnica zahodni tradiciji: “In ko se danes ljudje sprašujejo, kje je mogoče najti smisel, jih je treba spodbuditi, naj pogledajo, kaj je okoli njih in tik pod njihovimi nogami. Če pogledajo pravilno in z nekaj pozabljene ponižnosti, bodo morda spoznali, da je to, kar imajo, več kot le sreča. To je vse, kar bodo kdajkoli potrebovali.”

Douglas Murray je pronicljiv opazovalec sodobne zahodne družbe, ki se v svojih knjigah spretno giblje znotraj provokativnih tem. Piše v jasnem in razumljivem jeziku ter kot takšen naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira.

31 komentarjev

  1. Andrej Muren

    Zahodnjaki so s svojim obnašanjem čedalje bolj podobni lemingom (majhni glodalci), ki v določenih obdobjih iz neznanih razlogov (prenaselejnost?) naredijo kolektivni samomor tako, da se utopijo v vodi. Tudi Zahodnjaki delajo svoj samomor z nekontroliranim uvažanjem tujcev druge kulture in vere, z izvajanji prismuknjenih zelenih agend, s podpiranjem vseh vrst deviantnosti in premajhno lastno rodnostjo.
    Razlog za to je dobro naveden v članku, utrujenost od zgodovine, lahko bi sw reklo od civilizacije. Očitno gre Zahodnjakom predobro in so postali degenerirani. Taki pa so dolgoročno obsojeni na propad, še vedno je bilo tako.

  2. SSvoboda

    Vse je v bistvu res, samo Evropa noče priznati. Pojdite po ulicah Pariza pa boste videli, kaj se dogaja. Nobenih Parižanov, neka uvožena afriška populacija, ki vse mimoidoče posiljuje s svojo kulinariko, kulturo. Če imaš kakšno pripombo, si lahko vesel, da odneseš s pljunkom v obraz.

    • Halobp

      SSvoboda,
      moraš vedeti, da je pa Francija ena od večjih kolonialnih držav, njihovo domovino so izčrpavali, kar nekaj časa, sedaj pa naj jih imajo…. 🙂

      • Peter klepec

        Nobene razlike ni, kje se koplje premog in kateri potni list ima lastnik rudnika. V obeh primerih so rudarji bili izkoriscani.

      • Miller

        Da razčistimo: Francozi so v časih, ko so se kolonije osvobajale, že pred več kot 70 leti, v svojih kolonijah delili francoska državljanstva tistim, ki so volili Franciji zveste oblastnike.
        Ti, ki razgrajajo po Franciji niso sodobni migranti od včeraj in danes, ampak so to že druge in tretje generacije.

        • Halobp

          Miller,

          DA, veliko časa šlo mimo, pojdi pogledat domovino teh migrantov, tam kjer so Francozi delali jedrske poizkuse,,,, UPAŠ?

          Sedaj naj jih IMAJO… FANCOZI !!!
          Demokratično prevedeno : DAJ -DAM 😉

  3. Miller

    Pamflet proti drugim rasam, narodi in islamu.
    Tudi Jezus, Buda in Mohamed so bili migranti ali begunci.

  4. Jože

    Čestitke, za člaenk! Frasa že nekaj cajta nisem bral na tem portalu. Super da je nazaj! Dobro ga žgete uredništvo, svaka čast!

  5. Iva PŽ

    Cerarjeva vlada je marca 2017 z odlokom ustanovila urad za oskrbo migrantov in integracijo, ki ga je predvidela februarja uveljavljena novela zakona o tujcih.

    Janševa vlada je oktobra 2020 ustanovila urad za demografijo, delovati je začel decembra 2021.
    Takoj po oblikovanju je Golobova vlada izdala odlok o ukinitvi urada za demografijo (julija 2022) !
    Je to normalizacija Slovenije? (predvolilna Golob obljuba) Vse manj Slovencev??!
    Le zakaj so ukinili Muzej slovenske osamosvojitve?
    Quo vadis Slovenija?

    Spreminjanje Slovenije na boljše je torej Iz zgornjih dejstev lahko razberemoPred volitvami je Golob obljubil normalizacijo Slovenije. Eden izmed takojšnjih ukrepov je bil V čigavem interesu deluje t.i. leva vlada, ki so ji slovenski volivci namenili absolutno oblast?

    • Iva PŽ

      Ker ni omogočen popravek (brisanje zadnjega odstavka – osnutka), bo to naredil urednik. Hvala!

  6. Kugy

    Ko dejstva potrjujejo pravilo, da je od komunizma ostala samo beda , se pojavijo novi trendi zaviti v nova oblačila, ki ponovno navdušujejo množice. Nasi ponosni nasledniki cvetijo in novo doktrino povezujejo z nadaljevanjem Čebin. To je unikum v EU. Bruseljska nomenklatura tega ne razume. Še dobro da ponosni nasledniki z biciklilarnjem in iskanjem pravega spola ne obetajo kaj dosti tako, da bo le narodova sredina morala prevzeti iniciativo.

    • Peter Klepec

      Ni res, od komunizma so ostali kapitalisti.

  7. jaz

    Zemlja.
    Kaj je največ? Kaj je največji smisel, vreden življenja. Oziroma, kaj je bolj smiselno od življenja samega? Ali je “bogu” največji smisel on sam ali življenje? Ali je Bog večji od življenja, in ali je živ? Ali je življenje večje od boga, in Bog ni več Bog, se pravi najvišje nad vsem in v vsem? Ali torej preprosti verniki treh ver v istega Boga in njihovi duhovni vodje molijo Boga ali zlato tele. Dojemek preprostega človeka, ki ne dojema več kot preprosto dojemanje?
    Nebesa.
    Recimo da smo tam. Kaj počnemo? Gledamo boga in uživamo? Gledamo, gledamo, gledamo, kot zaljubljenec svojo izbranko. Kot drogiranec v omamnem užitku. ali pa seksualni manjak v grupnem sexu z neštetimi devicami.
    Se pa bodo že morali dogovoriti “guruji” v enega Boga, kaj bog je sam na sebi.
    Morali bodo odgovarjati.
    ..na vprašanja, čemu je toliko nevernikov, čeprav nekako verujejo v vseobsežni smisel, ki je navsezadnje Bog sam na sebi. Samo dojet na malo drugačen ne tako čudaški način ki omogoča mnoge zlorabe in manipulacije.
    Kaj je torej življenje samo na sebi?
    Organizem mu mu sicer na svoj zapleten sestav omogoča eksistenco. Vendar je življenje neskončno nekaj drugega kot živa bitja organizirana znotraj njega. Le morda življenje Bog sam na sebi?
    Kaj si pravzaprav “verni” želimo, razen tega da v nebesih živimo naprej eno in isto kakor prej. Življenje. No sicer brez bolečin in skrbi kot so (“davki in položnice”).
    Lastniki ali najemniki.
    Še skrajšam postopek ki ne misli biti knjiga.
    Življenje je za živa bitja edini in največji smisel. Živa bitja nikoli ne morejo postati življenje samo na sebi. Življenje je samo na sebi lahko edinole in nujno Bog. Je Bog od boga. Ali kot molijo kristjani v svoji vsakokratni izpovedi vere pri mašni daritvi…verujem v enega boga….ki je bog od boga, luč od luči, pravi bog od pravega boga…(konec navedka). Pa večina ne dojema ker jim ni dano dojemati. Vendar izrekajo. Tako kot Muslimani in Judje.
    A da ne zaidem.
    Smrt zahodne civilizacije je v ukinitvi življenja.
    Ukinitvi Boga. Postaviti se nad življenje in upravljati z njim kot lastnino pomeni postaviti se nad Boga. …in se ta preprosto umakne.
    Bog ni starozavezni maščevalec…(v takratnem dojemanju njihovih prerokov).
    Bog ni maščevalec Muslimanskih fanatikov ki se razstreljujejo v množicah.
    Bog je preprosto beseda ki se ji reče življenje samo na sebi.
    Znotraj in življenju so vsi. “verni” in “neverni”. Z enako pravico. Tisti ki življenje spoštujejo in se mu klanjajo ga imajo.
    Tisti ki ga ne spoštujejo in so vzvišeni do njega se jim ukinja.
    Zahodna civilizacija.

    • ren

      Tole me spominja na nekega forumaša @dob. Dober človek, vreden spoštovanja.

  8. rOKC

    Dober članek. Upajmo, da se bo o teh knjigah več govorilo tudi v Sloveniji ter da morda kakšno od njih dobimo tudi v slovenskem prevodu.

  9. Miller

    Nazi-rasistična demonizacija islama, ras in narodov.

    • Halobp

      Žajfar,
      a ti jih pripeljem v tvoje stanovanje, katerega ti je kumrovški jožek podaril, jih boš ti cartal?

      Vsak naj dela na svojem dvorišču pravila igre.
      Evropska politika, je tukaj klecnila,že za časa tete Merkel.
      Te težave se urejajo v njihovi domovini. Tudi v Arabskih emiratih se veliko gradi, ma tam potrebujejo delavce! tejle sigurno niso!
      Znanstvenik Miller, a mi poveš kje so bogi kupli gsm – je katere še sam ne poznam, mislim najnovejše, pa objasni mi kje jih na tej dolgi poti polnijo, Hvala ti za migrantski odgovor 😉

    • tohuvabohu

      Ne pozabi, pujsek, da so Arabci podpirali Hitlerja pri iztrebljanju Judov.

  10. Brane

    Me zanima če ta Murray v svojih knjigah omenja tudi kapitalizem, kot družbeni red, ki povzroča demografske deviacije, migracije, podnebne spremembe, itd..

    • Halobp

      Brane,
      daj ti meni objasni, pojem socializma, komunizma, ne vem v kateri smeri degradiraš kapitalizem?
      Veliko sem prepotoval sveta, naj začnem: Venezuela, Cuba, Čile,Vietnam,Kitajska, Rusija, ekstremno naštete dežele, kjer vlada predvsem Komunizem, ma tam ni neka lepa demokracija ( pojdi na Kubo v trgovino) za razliko pri nas ne vlada Kapitalizem, ampak zavoženi komunjarkapitaleskluzivizem, kateri nima zveze z nobenim kapitalizmom!!
      Dolgo let že govorim, da so Kapitalizmu šteti dnevi in da nastopa čas – klic , po nekem tretjem družbenem redu, zaenkrat pa verjami,da je kapitalizem ta trenutek najboljši!
      V tolažbo ti pa povem, da jugoslovanski socializem ni bil slabo zasnovan, ampak ne za balkanski narod niti čegevarce ne! Morda! bi se v 70 letih oprijel Skandinavcev, so bolj točni in civilizirani, to takrat… 🙂 še enkrat morda!

    • ren

      Torej je kapitalizem močnejši od sončeve dejavnosti in umestitve našega planeta v orbitalni sistem osončja!!!???

    • Peter Klepec

      Kapitalizem je obstajal ze v kameni dobi in se vedno obstaja. Naziv je dobil sele s pojavom komunizma, ki je poskusil ukinit princip lastnine in podjetnistva.

      • tohuvabohu

        Tako je. Kapitalizem je nastal v zblojeni betici propadlega pesnika Karla Marxa. To, čemer rdečkarji rečejo kapitalizem, je v resnici sestavni del demokracije, ki ima svetost lastnine, svobodno gospodarsko pobudo in trg za osnovne postulate.

        • tohuvabohu

          Popravljam: To, čemur …

  11. APMMB2

    Kam drvi zahodna civilizacija?
    To je vprašanje, ki si ga zastavlja vse več mislecev.
    Prav gotovo je zahodna civilizacija dosegla duhovni vrh, vprašanje pa je, ali je dosegla biološki vrh?
    Kot vemo za preživetje ni potrebna največja moč, temveč največja prilagodljivost.
    Dinozavri so bili največja bitja v razvoju življenja na Zemlji,pa so izumrli. Pojavili so se majhni sesalci, ki so bili bolje prilagojeni na življenske razmere in sveda preživeli.
    Danes smo priča podobnemu pojavu v človeški družbi.
    Njarazvitejši deli te družbe dobesedno izumirajo in jih nadomeščajo manj razviti.
    Razlika med dinozauri in človeško družbo pa je v tem, da dinozauri niso imeli možnosti obrambe, saj se je spremenila narava in pogoji bivanja in so zato izumrli.Razvita človeška družba pa se sama uničuje.Nauki,ki so jo vodili, da je postala najbolj razvita , se sedaj krhajo, celo zanikajo in tako družba ostaja brez svojega najmočnejšega orožja.
    Prav gotovo je za civilizacijo zelo pomembna vera, religija. Ta je sestavni del človeka, kljub temu pa jo na silo izganjamo iz človeka, vsaj v najrazvitejši civilizaciji. Nauki, ki so tisočletja vodili razvoj civilizacije so nenadoma postali breme, ki ga je potrebno odstraniti.
    V članku se omenja laž. Laž je v krščanstvu greh,ki se kaznuje.
    Islam pa recimo greh dopušča v izjemnih primerih.
    Kdaj nastopio izjemni primeri odloči človek sam.
    Potem je laž reativizirana in greh lahko poljubno ocenjujemo. Lahko je greh, lahko pa tudi ni. Če je tako, potem greh kot prestopek ne obstoja.
    Posledice tega vidimo sedaj, ko imamo na oblasti lažnjivega kljukca, ki nam laže brez vsakega sramu in njegovi pristaši to odobravajo.
    Tukaj gre za majhno zadevo.
    Prav gotovo civilizacijo rušijo velike laži,zablode,ki jim ni videti konca.
    Če se ne bomo zavedali tega, bomo potonili v morju neznanja, primtivizma in laži.

    • Peter Klepec

      Civilizacije rusijo veliki dogodki, ne notranje motnje.
      Npr. leta 406 so germanska plemena (Franki in Alemani) prekoracila zamrznjen Ren in preplavila danasnjo Francijo. Temu se Rimljani niso mogli zoperstaviti. Ceprav so ze sami prej uvideli, da se germanskemu pritisku ne da na dolgi rok upirati in so dovolili Zahodnim Gotom prehod Rena. Germani so delno sprejeli rimsko civilizacijo ob mestih ob Renu, ampak barbarov je bilo enostavno prevec. Tako je usahnila rimska civilizacija in Evropa je rabil vec kot tisoc let, da je vzpostavila nekaj podobnega.

  12. jaz

    ..Dostojevski…če ni Boga je dovoljeno vse = enako, …če je več resnic, resnice ni. So same laži. Leta 2024 smo natanko tam. Planetarno.

    • Halobp

      Jaz,

      VSAK IMA SVOKEGA BOGA V SEBI, V KATEREGA VERJAME.

      JAZ, IMAM SVOJEGA V KATEREGA VERJAMEM, PREDVSEM V ZADNJI ŽEP NA HLAČAH KOLIKO MI BO DAL DANES V DENARNICO:)
      NEKATERI bogovi PA JEMLJEJO, IZ DENARNICE 🙂

      Zato postani pobožen do svojega Boga 😉

    • ren

      @jaz! Rusko k ruskemu: Dzeržinskega tajna (sovjetska) politična policija ČK je imela glasilo Rdeči meč. V glavi glasila je stalo geslo: NAM JE DOVOLJENO VSE.

  13. jaz

    Kdor pozna po krščanstvu določitev sedem smrtnih grehov, med njimi ni laži. Le čemu? …ker laž je od satana…če boš jedel od tega drevesa boš kakor Bog..(kakor Bog)… nasprotje resnice. Dobro zasledujte kdo se pod zastavo laži združuje čeprav naj ne bi bilo združljivo. Razen v Laži. Budno spremljajte.

  14. uroš gabrijelčič

    Ne poznam njegovih del, prvič se z enim od njih soočam s pomočjo tega prispevka. Se bom potrudil za boljši vpogled v prihodnje. Tu omenjam samo samo skandiranje iz v VB iz 60 in 70 leti: Integration for the Nation! In kam jih je to pripeljalo? Do šeriatskega prava, ki naj bi zamenjal obstoječega. Gospodje, ali res nima nihče moči ustaviti to norost?

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Pravljica o 9. maju – Saj niso mogli vedeti, kakšno svobodo prinašajo

Dokument o vojaški predaji Nemčije v drugi svetovni vojni je bil prvič podpisan 7. maja ob 2:41, nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20. Hitler se je s svojimi pajdaši poslal na drugi svet že 30. aprila, Berlin je padel 2. maja. Naši osvoboditelji so po pranju lipicancev, šivanju uniform in usklajevanju scenarijev “vkorakali” v prazno Ljubljano po “hudih bitkah na Orlah” 9. maja zjutraj. 

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Dan upora proti okupatorju, kot se imenuje 27. april, nekoč znan tudi kot Dan Osvobodilne fronte, ne bomo obeležili na klišejski način. Torej nobene “polarizacije”, ki bi poudarjala eno ali drugo stran v državljanski vojni, do katere je prišlo zaradi invazije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Zgodovina pogosto pozablja, da Jugoslavija ni kapitulirala nič hitreje kot mogočna Francija in da so bili boji proti okupatorjem srditi. Poseben poudarek tokrat dajemo avtentičnemu zgodovinskemu viru, Slovenskemu poročevalcu: ta je bil maja 1941 posvečen veliki tragediji, ki je zadela Slovence, vendar je krivdo za vojno naprtil vsem imperialistom tega sveta, nikakor pa ne le Nemčiji ali Italiji. Zakaj so bili v kasnejši Osvobodilni fronti tako previdni in zadržani do Hitlerja, kot razkriva faksimile Slovenskega poročevalca?

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.