Ključnik: Nemčija
Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

Je ameriški predsednik Donald Trump, ki bo prisegel že čez dobrih deset dni, res bolj neuravnavešen, odsoten kot Joseph Biden? Da bi bile Trumpove izjave glede nakupa, zasedbe Grenlandije, priključitve Kanade ali ponovne zasedbe Panamskega kanala, preimonovanja Mehiškega v Ameriški zaliv… posledica senilnosti, je menda za nekatere izključeno. Ali pač? Bodoči predsednik Združenih držav Amerike je imel glede največjega otoka na planetu, ki pod snegom in ledom skriva nepredstavljive zaloge dragocenih mineralov in rudnin, precej podobna stališča že med prvim mandatom. Znano je, da so Danci ogorčeno zavrnili njegovo nesposobno ponudbo, celo odpovedali obisk te skandinavske države, ki ima jurisdikcijo nad Grenlandijo. Trump je očitno na Putinovi liniji, Putin zaseda ozemlja z vojsko, Trump misli, da mu bo to uspelo z denarjem.

Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

V senci intenzivnega notranjepolitičnega dogajanja, interpelacije finančnega ministra, predsednice Državnega zbora, kontinuiranih laži notranjega ministra glede nezakonitega, neusposobljenega direktorja Policije… je Slovenija dobila novo strategijo zunanje politike. Če dokumentu na 15-ih straneh, ki razen floskul in zaskrbljujoče pavšalnosti ne vsebuje nič takšnega, kar bi reševalo resnične izzive, lahko sploh rečemo strategija. Gotovo ne rešuje akutnih problemov varnosti različnih oblik, ki jih je po svoje spet dobro razkril grozljiv napad na božičnem sejmu v Magdeburgu, pri čemer se mainstream mediji osredotočajo samo na patetično preusmerjanje pozornosti glede domnevne islamistične ali protiislamistične naravnanosti storilca, ki je sicer leta 2006 pribežal iz Savdske Arabije.

Alternativa visoki odvisnosti od uvoza elektrike je samo izgradnja drugega bloka JEK

Alternativa visoki odvisnosti od uvoza elektrike je samo izgradnja drugega bloka JEK

Slovenija danes povprečno pokrije približno 85 odstotkov potreb po električni energiji. Poleti je ta odstotek lahko celo višji, pozimi pa stopnja samooskrbe precej pade. Toda do pravega problema šele pridemo: nihče ne zanika, da bomo ob zaprtju TEŠ in kasneje še nuklearke v Krškem, predvsem pa zaradi močno povečane porabie postali na področju elektrike izjemno odvisno od uvoza, opozarja Bine Kordež. Na ta vidik nasprotniki gradnje novega reaktorja v Krškem (JEK 2) enostavno pozabljajo. Odgovori, da bomo pač bolj varčevali z elektriko oziroma da jo bomo v bodoče manj porabili, preprosto niso realni. Alternativa visoki uvozni odvisnosti in nepredvidljivosti razmer na evropske trgu je zgolj in samo ena: izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne, torej projekt JEK2.

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

Da je bil Robert Golob sposoben stopiti na pariški parket in se zaplesti v kratek klepet s Trumpom, medtem ko ga je Macron, kot je nekdo duhovito nekje zapisal, poskušal v stilu lastnika restavracije odpeljati stran, je morda celo največji zunanjepolitični dosežek Slovenije v tem letu! Prav ste prebrali. In veste, da Golobu v svojih komentarjih nikoli nisem pisal slavospevov, ker si jih niti slučajno ne zasluži. Vendar mu je treba vsaj v primeru obiska slovesnosti v Notre-Dame priznati, da je naredil edino pravilno potezo. In če je zato prvič v življenju prisostvoval katoliški maši, mu verjetno tudi ne bo nič škodilo.

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

V vse bolj razgreti polemiki o zgraditvi še enega jedrskega reaktorja v Krškem (JEK 2) je eden osrednjih argumentov nasprotnikov tega projekta ta, da gre za podobno “zgrešen projekt” kot je bil TEŠ 6, ki naj bi veljal za “spomenik korupcije”. Pa je to sploh res? Bine Kordež se je zakopal v številke in podatke, ki to hipotezo precej omajejo. Investicija v razvpiti šesti blok šoštanjske termoelektrarne je znašala 1,4 milijarde evrov, letni strošek obratovanja je okoli 200 milijonov. Ko TEŠ obratuje, nam zagotavlja približno tretjino električne energije, kar pomeni, da bi morali v nasprotnem primeru uvažati iz tujine 45 % vse električne energije. TEŠ torej vseeno ne predstavlja takšne katastrofalne investicijske odločitve, kot jo razumemo; glede na razpoložljive podatke smo s trgovanjem z domačo proizvodnjo elektrike v času nihanj cen mogoče izgubili celo več denarja.

Putin vabi razočarane Zahodnjake, tudi Slovence, naj emigrirajo v Rusijo

Putin vabi razočarane Zahodnjake, tudi Slovence, naj emigrirajo v Rusijo

Predsedniški odlok Vladimirja Putina deluje kot televizijska reklama za tropske počitnice sredi zime. Selitev v Rusijo se marsikomu res zdi slaba šala, vendar ne vsem Evropejcem. Tistim, ki so žrtve uličnih tolp, islamistov z noži ali pa imajo enostavno dovovlj posiljevanja s “pozitivno diskriminacijo”, namreč ena besedna zveza pomeni več od Evropske unije, demokracije in liberalnih vrednot: Mir in varnost! To namreč Putin, ki je v vojni z Ukrajino, ponuja zahodnjakom, če pridejo živet v Rusijo. Cinizem par excellence!

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

Poljska se pospešeno oborožuje in kadrovsko krepi svojo vojsko, ki šteje 200.000 aktivnih pripadnikov, izdatki zanjo pa presegajo 4,0% BDP. V nekaj letih naj bi poljska vojska narasla celo na 300.000 aktivnih pripadnikov, s čemer bi Poljska postala država z najmočnejšo vojsko znotraj Evropske unije. Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je vojska na Poljskem sploh ena najpomembnejših tem v javnih razpravah. In to z dobrim razlogom – zaradi Rusije. Rusija namreč vleče Poljsko vse globlje v hibridno vojno. V minulih mesecih je v državi izbuhnilo več velikih požarov, Rusija naj bi stala tudi za hekerskimi napadi na poljsko državno tiskovno agencijo, na poljsko-belorusko mejo vedno znova prihajajo skupine ilegalnih migrantov. Najnovejša provokacija pa so skupne vojaške vaje beloruske in kitajske vojske le nekaj kilometrov od poljske meje.

Nova nuklearka bo draga le, če bodo z njo zaslužili finančni vlagatelji in posredniki

Nova nuklearka bo draga le, če bodo z njo zaslužili finančni vlagatelji in posredniki

V prvem delu teksta o energetski prihodnosti Slovenije, ki smo ga naslovili “Energetske dileme: Ali še ena nuklearka ali pa uvoz iz tujine”, smo prejšnji teden ugotavljali, da bomo v prihodnosti glede na trenutno znane tehnologije lahko na domačih tleh proizvedli pozimi manj kot 40 % potrebne elektrike. Zato je prvo ključno vprašanje, na kakšen način si bomo v tem letnem času zagotovili vso potrebno elektriko – z izgradnjo JEK2, z uvozom ali na nek tretji način, ki ga zaenkrat še ne poznamo. Vsi se najbrž strinjamo s tem, da se država brez zadostne oskrbe z električno energijo preprosto ustavi. Zato bi moral razpravljavec o tej tematiki predvsem predlagati, kje vidi vire oskrbe – in ne samo česa si ne želimo.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

“Odlično oblikovana družba, ki samodejno nevtralizira disidente”

“Odlično oblikovana družba, ki samodejno nevtralizira disidente”

Bi se morali bati “države nadzora”? Zgodovina uči, da so doslej še vsi narodi v neki točki zbežali iz takšnega sistema, ki skriva neprijetne novice, pretirava z dosežki oblasti, poje slavospeve voditeljem, zatira opozivijo, nadzoruje svobodo govora in politično nadzoruje sodišča. Edino orožje, ki ga imamo kot svobodni in demokratični ljudje, je svoboda govora. Svoboden in raznolik tisk, prosto dostopne informacije, resnično neodvisna sodišča in vladno informiranje, ne pa vladna propaganda.

Pozor, nevarnost terorističnih napadov v božičnem času v Evropi je velika!

Pozor, nevarnost terorističnih napadov v božičnem času v Evropi je velika!

Evropske institucije, ki v Bruslju skrbijo za varnost in mir državljanov unije, so zaskrbljene. Po 7. oktobru, ko se je začela nova vojna na Bližnjem vzhodu, se je teroristična ogroženost evropskih držav občutno povečala. Resda so najbolj izpostavljene večje članice, denimo Francija in Nemčija, vendar je priložnost tista, ki naredi terorista. Evropska komisarka za notranje zadeve zato svari pred previdnostjo v prihajajočih predbožičnih tednih. Islamisti se lahko maščujejo za evropsko podporo Izraelu kjerkoli.