Nemčija

Ključnik: Nemčija

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

by Dejan Steinbuch | 28. marca, 2025 | Komentar | 158 Comments

Politiki se redko opravičijo za stvari, ki so jih naredili narobe, brez občutka ali celo v nasprotju z moralo, da niti ne omenjamo takšnih ali drugačnih kršitev zakonov. Kot da bi bilo opravičilo nekaj ponižujočega, nesprejemljivega in odvečnega. Takšen pogled je tuj demokratičnim družbam, kjer velja načelo, da so izvoljeni predstavniki ljudstva odgovorni volivcem, državljanom in davkoplačevalcem za svoja dejanja in besede. Če se tega zavedajo, potem se ljudem opravičijo za neprijetne odločitve ali izjave, manjše moralne spodrsljaje in napake. Toda slovenski standardi so nižji, čeprav so se v zadnjih tridesetih letih postopno dvigovali. Slovenci imamo že na načelni ravni velik problem z opravičevanjem. Beseda “oprosti” nam nekako ne gre z jezika. In če imamo s tem notranje boje navadni ljudje, potem ni čudno, da je s politiki še toliko huje.

Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti

by Uredništvo | 9. marca, 2025 | Opazili smo | 69 Comments

V senci Trumpovega preurejanja sveta po vzorcu Vladimirja Putina, evropskega počasnega treznjenja in odkrivanja pozabljene identitete in samozavesti ter notranjepolitičnih srbskih akrobacij je v nekakšno pozabo zbledela precej napeta in zaskrbljujoča situacija v Bosni in Hercegovini. Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil precej alternativno analizo aktualnega dogajanja. Iz obsežne analize “Bosna in Hercegovina 2025” izhaja, da se v ozadju dogaja marsikaj. Kot vemo iz izkušenj preteklosti, pa že manjše iskrice na Balkanu lahko hitro pomenijo problem globalnih razsežnosti. “Kurjačev” iz ozadja na teh koncih nikoli ne zmanjka.

Nemški status quo kot zatišje pred viharjem?

by Dejan Steinbuch | 24. februarja, 2025 | Komentar | 47 Comments

Parlamentarne volitve v največji evropski ekonomiji niso le nemška notranja zadeva, ampak se po malem tičejo vseh nas. Čeprav bi Nemcem privoščil, da se jim AfD zatakne kot kost v grlu, pa obenem vem, da to ne bi bilo dobro za nemško gospodarstvo, ki je že tako ali tako v krizi. In če je v krizi Nemčija, vemo, bo kmalu tudi Slovenija. Zato se je pač bolje smehljati, biti jebeno politično korekten in ploskati še eni “rdeče-črni” koaliciji, kot pa razmišljati o alternativi – namreč da bi šli krščanski demokrati v koalicijo z AfD. Po mojem bi bil ponovno na ulicah ves Berlin. Pa ne od veselja kot novembra 1989, ko je padel tisti njihov zid …

Umetna inteligenca je nov tehnološki val. Slovenci ga lahko zajahamo edino z jedrsko energijo!

by Mark Stemberger | 22. februarja, 2025 | Razkrivamo | 60 Comments

Jedrska energija je imela pred zeleno prevaro, s katero je nemška politika ustvarila ideologijo opuščanja jedrske energije in prehoda k obnovljivim virom energije, pomembno vlogo v košarici virov električne energije. Konec osemdesetih je jedrska energija predstavljala skoraj petino globalne proizvodnje električne energije. Šele po dvajsetih letih se Evropa počasa vrača k pameti. Jedrska energija namreč edina omogoča okoljsko vzdržno, ogljično nevtralno ter zanesljivo in predvidljivo oskrbo z električno energijo, kar je ključno za stabilno delovanje industrije, gospodinjstev in kritične infrastrukture. Danes se po svetu gradi kar 55 novih jedrskih elektrarn, kar predstavlja renesanso jedrske energije. Če Evropejci želimo ohraniti industrijo, naravo in visok življenjski standard, potem je edino jedrska energija tista, ki podpira energetsko neodvisnost, zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in preprečuje nestalnost in nezanesljivost obnovljivih virov energije. Z novim jedrskim reaktorjem pa bi se lahko tudi Slovenci aktivno vključili v tehnološki val, ki ga prinaša umetna inteligenca. Če želimo vzpostaviti velike podatkovne centre in farme strežnikov, bomo potebovali veliko električne energije, ki je drugače kot z NEK 2 Slovenija nima kje pridelati.

Kaj je sploh povedal ameriški podpredsednik JD Vance in kaj so slišali evropski politiki

by Uredništvo | 15. februarja, 2025 | Opazili smo | 119 Comments

Govor ameriškega podpredsednika na Münchenski varnostni konferenci (MSC) ta konec tedna je dvignil veliko prahu. Pričakovano ga je večina evropskih voditeljev kritizirala. Zdelo se jim je, da se je JD Vance s svojo nediplomatsko prostodušnostjo, ki je zaznamovala njegov govor, vmešaval v notranje zadeve evropskih držav. Toda Vance je povedal marsikaj, s čimer se boste najbrž tudi strinjali, četudi je po drugi strani izrekel tudi precej trditev v slogu svojega še(ri)fa Donalda Trumpa. Ker se v javnosti in vodilnih medijih pojavlja veliko delnih, celo prirejenih, predvsem pa politično usmerjenih interpretacij Vancevega govora, se nam je zdelo logično in pošteno, da ga objavimo. V celoti in v slovenskem prevodu.

Ali bo Slovenija leta 2030 še članica zveze NATO?

by Dejan Steinbuch | 14. februarja, 2025 | Komentar | 148 Comments

Naivnosti je konec. Američani so Evropejcem jasno povedali, da niso sposobni niti upravičeni do pogajanj o koncu vojne v Ukrajini. Ne bo pomagalo nobeno jamranje ali pritoževanje o kavbojskem obnašanju “strička Sama”. Victoria Nuland se je vrnila na steroidih, njen zgodovinski vzklik Fuck EU! je danes inkorporiran v zunanjo politiko Združenih držav. Naslednja štiri leta bomo morali požirati sranje, ki so nam ga pripravili evropski politiki. Predvsem nemški, ki nosijo glavno krivdo za Putinovo osvajalno vojno v Ukrajini. Naslednja štiri leta bodo peklenska tudi za države, ki so doslej kršile zaveze glede 2 odstotkov BDP za obrambo, med njimi izstopata Slovenija in Španija. Tega goljufanja nam Trumpova administracija ne bo več dovoljevala. Treba se bo odločiti: ali ostanemo v Natu, ali gremo na svoje. Ampak za nevtralnost po švicarskem ali avstrijskem vzoru je naša “balkanska Švica” preveč revna …

Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

by Uredništvo | 8. januarja, 2025 | Opazili smo | 124 Comments

Je ameriški predsednik Donald Trump, ki bo prisegel že čez dobrih deset dni, res bolj neuravnavešen, odsoten kot Joseph Biden? Da bi bile Trumpove izjave glede nakupa, zasedbe Grenlandije, priključitve Kanade ali ponovne zasedbe Panamskega kanala, preimonovanja Mehiškega v Ameriški zaliv… posledica senilnosti, je menda za nekatere izključeno. Ali pač? Bodoči predsednik Združenih držav Amerike je imel glede največjega otoka na planetu, ki pod snegom in ledom skriva nepredstavljive zaloge dragocenih mineralov in rudnin, precej podobna stališča že med prvim mandatom. Znano je, da so Danci ogorčeno zavrnili njegovo nesposobno ponudbo, celo odpovedali obisk te skandinavske države, ki ima jurisdikcijo nad Grenlandijo. Trump je očitno na Putinovi liniji, Putin zaseda ozemlja z vojsko, Trump misli, da mu bo to uspelo z denarjem.

Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

by Uredništvo | 23. decembra, 2024 | Opazili smo | 87 Comments

V senci intenzivnega notranjepolitičnega dogajanja, interpelacije finančnega ministra, predsednice Državnega zbora, kontinuiranih laži notranjega ministra glede nezakonitega, neusposobljenega direktorja Policije… je Slovenija dobila novo strategijo zunanje politike. Če dokumentu na 15-ih straneh, ki razen floskul in zaskrbljujoče pavšalnosti ne vsebuje nič takšnega, kar bi reševalo resnične izzive, lahko sploh rečemo strategija. Gotovo ne rešuje akutnih problemov varnosti različnih oblik, ki jih je po svoje spet dobro razkril grozljiv napad na božičnem sejmu v Magdeburgu, pri čemer se mainstream mediji osredotočajo samo na patetično preusmerjanje pozornosti glede domnevne islamistične ali protiislamistične naravnanosti storilca, ki je sicer leta 2006 pribežal iz Savdske Arabije.

Alternativa visoki odvisnosti od uvoza elektrike je samo izgradnja drugega bloka JEK

by Bine Kordež | 9. decembra, 2024 | Razkrivamo | 62 Comments

Slovenija danes povprečno pokrije približno 85 odstotkov potreb po električni energiji. Poleti je ta odstotek lahko celo višji, pozimi pa stopnja samooskrbe precej pade. Toda do pravega problema šele pridemo: nihče ne zanika, da bomo ob zaprtju TEŠ in kasneje še nuklearke v Krškem, predvsem pa zaradi močno povečane porabie postali na področju elektrike izjemno odvisno od uvoza, opozarja Bine Kordež. Na ta vidik nasprotniki gradnje novega reaktorja v Krškem (JEK 2) enostavno pozabljajo. Odgovori, da bomo pač bolj varčevali z elektriko oziroma da jo bomo v bodoče manj porabili, preprosto niso realni. Alternativa visoki uvozni odvisnosti in nepredvidljivosti razmer na evropske trgu je zgolj in samo ena: izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne, torej projekt JEK2.

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

by Dejan Steinbuch | 8. decembra, 2024 | Komentar | 127 Comments

Da je bil Robert Golob sposoben stopiti na pariški parket in se zaplesti v kratek klepet s Trumpom, medtem ko ga je Macron, kot je nekdo duhovito nekje zapisal, poskušal v stilu lastnika restavracije odpeljati stran, je morda celo največji zunanjepolitični dosežek Slovenije v tem letu! Prav ste prebrali. In veste, da Golobu v svojih komentarjih nikoli nisem pisal slavospevov, ker si jih niti slučajno ne zasluži. Vendar mu je treba vsaj v primeru obiska slovesnosti v Notre-Dame priznati, da je naredil edino pravilno potezo. In če je zato prvič v življenju prisostvoval katoliški maši, mu verjetno tudi ne bo nič škodilo.

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

by Bine Kordež | 20. oktobra, 2024 | Razkrivamo | 33 Comments

V vse bolj razgreti polemiki o zgraditvi še enega jedrskega reaktorja v Krškem (JEK 2) je eden osrednjih argumentov nasprotnikov tega projekta ta, da gre za podobno “zgrešen projekt” kot je bil TEŠ 6, ki naj bi veljal za “spomenik korupcije”. Pa je to sploh res? Bine Kordež se je zakopal v številke in podatke, ki to hipotezo precej omajejo. Investicija v razvpiti šesti blok šoštanjske termoelektrarne je znašala 1,4 milijarde evrov, letni strošek obratovanja je okoli 200 milijonov. Ko TEŠ obratuje, nam zagotavlja približno tretjino električne energije, kar pomeni, da bi morali v nasprotnem primeru uvažati iz tujine 45 % vse električne energije. TEŠ torej vseeno ne predstavlja takšne katastrofalne investicijske odločitve, kot jo razumemo; glede na razpoložljive podatke smo s trgovanjem z domačo proizvodnjo elektrike v času nihanj cen mogoče izgubili celo več denarja.

Putin vabi razočarane Zahodnjake, tudi Slovence, naj emigrirajo v Rusijo

by Uredništvo | 28. avgusta, 2024 | Opazili smo | 44 Comments

Predsedniški odlok Vladimirja Putina deluje kot televizijska reklama za tropske počitnice sredi zime. Selitev v Rusijo se marsikomu res zdi slaba šala, vendar ne vsem Evropejcem. Tistim, ki so žrtve uličnih tolp, islamistov z noži ali pa imajo enostavno dovovlj posiljevanja s “pozitivno diskriminacijo”, namreč ena besedna zveza pomeni več od Evropske unije, demokracije in liberalnih vrednot: Mir in varnost! To namreč Putin, ki je v vojni z Ukrajino, ponuja zahodnjakom, če pridejo živet v Rusijo. Cinizem par excellence!

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

by Maksimiljan Fras | 18. julija, 2024 | Razkrivamo | 17 Comments

Poljska se pospešeno oborožuje in kadrovsko krepi svojo vojsko, ki šteje 200.000 aktivnih pripadnikov, izdatki zanjo pa presegajo 4,0% BDP. V nekaj letih naj bi poljska vojska narasla celo na 300.000 aktivnih pripadnikov, s čemer bi Poljska postala država z najmočnejšo vojsko znotraj Evropske unije. Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je vojska na Poljskem sploh ena najpomembnejših tem v javnih razpravah. In to z dobrim razlogom – zaradi Rusije. Rusija namreč vleče Poljsko vse globlje v hibridno vojno. V minulih mesecih je v državi izbuhnilo več velikih požarov, Rusija naj bi stala tudi za hekerskimi napadi na poljsko državno tiskovno agencijo, na poljsko-belorusko mejo vedno znova prihajajo skupine ilegalnih migrantov. Najnovejša provokacija pa so skupne vojaške vaje beloruske in kitajske vojske le nekaj kilometrov od poljske meje.

Nova nuklearka bo draga le, če bodo z njo zaslužili finančni vlagatelji in posredniki

by Bine Kordež | 20. junija, 2024 | Razkrivamo | 26 Comments

V prvem delu teksta o energetski prihodnosti Slovenije, ki smo ga naslovili “Energetske dileme: Ali še ena nuklearka ali pa uvoz iz tujine”, smo prejšnji teden ugotavljali, da bomo v prihodnosti glede na trenutno znane tehnologije lahko na domačih tleh proizvedli pozimi manj kot 40 % potrebne elektrike. Zato je prvo ključno vprašanje, na kakšen način si bomo v tem letnem času zagotovili vso potrebno elektriko – z izgradnjo JEK2, z uvozom ali na nek tretji način, ki ga zaenkrat še ne poznamo. Vsi se najbrž strinjamo s tem, da se država brez zadostne oskrbe z električno energijo preprosto ustavi. Zato bi moral razpravljavec o tej tematiki predvsem predlagati, kje vidi vire oskrbe – in ne samo česa si ne želimo.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

by Bine Kordež | 22. aprila, 2024 | Razkrivamo | 24 Comments

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.