Ključnik: zgodovina
Spoštovani gospod, človek in doktor zgodovinskih znanosti Martin Premk

Spoštovani gospod, človek in doktor zgodovinskih znanosti Martin Premk

Resnico se da začasno zakopati ali vsaj prekriti s ponjavami ideoloških floskul, kakršne stresate tudi vi v parlamentu in povsod drugje, kjer vam uslužni medijski hlapci pod nos pomolijo mikrofone. Ampak začasni suspenz resnice je vedno samo začasen, nič ni mogoče za večno prikriti, ponarediti in zmaličiti. Tudi smešenje in še kaj bolj neakademskega, kar si privoščite s svoji poklicnimi kolegi, ki ne delijo vaših in vaših učiteljev naukov o brezmadežni revoluciji, vas ne dela bolj kredibilnega in spoštovanega, ampak kaže na vaše hude osebnostne stiske, s katerimi se morate soočati, ko verjetno v svoji intimi natančno veste, kaj se je groznega, poleg vsega pozitivnega, dogajalo med leti 1941 in 1945, a morate, kot bi rekel pokojni Janez Menart, “za ljubi kruhek” trobiti v drugačne rogove in javno izpovedovati confiteor, ki se ga sramuje vsak študent zgodovine v prvem letniku študija.

Asta la vista

Asta la vista

Ministrica za kulturo nam naroča, da smo nepopustljivi, da se ne zapletamo v različne domnevne razprave ali izkazovanje različnih mnenj, kajti ona pozna dejstva, kako pa ta dejstva razumeti, je stvar izključno zgodovinarjev in ne nekih naključnih razlagalcev. Izkazovanje različnih mnenj je torej nedopustno. Bolj tipičnega stališča do vloge posameznika, značilne za nedemokratično in avtokratsko urejeno družbo že dolgo nismo slišali, sploh pa ne iz ust kakega kulturnega funkcionarja.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.