Ključnik: Italija
Slovenska smučarska identiteta v krizi?

Slovenska smučarska identiteta v krizi?

26. oktobra se je na ostanku ledenika Rettenbach nad Soeldnom začelo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Ne glede na to, da je poletje dokončno “pojedlo” spodnji del ledenika (verjetno bo v naslednjih letih enostavno izginil), so organizatorji zaradi nepričakovanega obiska zime pred nekaj tedni in skrbno deponiranega snega lahko zgledno pripravili progo. Tudi trenutno mini poletje in fen ne ogrožata tekem. Slovenk danes ni bilo v ospredju, se pa jutri na strmine vrača legendarni Marcel Hirscher. Poskusi ponovne popularizacije alpskega smučanja na vse načine, reaktivacije legend, so v alpskih državah v polnem teku, saj celotni koncept zimskega turizma pomeni kar zajeten deleža BDP.

“Vsaka država ima svojo mafijo, ampak samo ena mafija ima svojo državo”

“Vsaka država ima svojo mafijo, ampak samo ena mafija ima svojo državo”

V življenju sem spoznal več ljudi, za katere mi je bilo jasno, da so kriminalci. Mafijci. Nekateri so bili v oblekah s kravatami, njihov delodajalec je bila Republika Slovenija. Drugi, bolj “prvinski” mafijci, pa so si zelo različni. Spodaj so uličarji, primitivci, ki se počasi vzpenjajo. V drugo skupino bi lahko uvrstili šefe, ki so se povzpeli že zelo visoko ali celo na vrh piramide. Višje kot so, bolj kultivirano se obnašajo. Mafijske živine nikoli ne parkirajo na prepovedanem prostoru niti ne delajo prometnih prekrškov. Imajo šoferje, ki prekleto pazijo, kako se obnašajo. Sploh če je zraven policijska postaja.

Miti in legende o pokojninski reformi

Miti in legende o pokojninski reformi

Glede na prva izhodišča pokojninske reforme, ki jih je pred kratkim predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo vročo debato o ključnih temeljih našega bodočega pokojninskega sistema. Ne glede na to, kaj vse bomo ali ne bomo slišali od politikov, je ključno dvoje. Prvič, da postopno, v nekaj desetletjih, dvignemo povprečno upokojitveno starost na vsaj 66 let, kar vsekakor ni prezahtevno. Drugo dejstvo pa se tiče finančne vzdržnosti na nivoju posameznika, kjer moramo vzpostaviti obvezo plačevanja prispevkov za ZPIZ vsaj v višini 400 evrov mesečno, kar je predpogoj za zagotovljeno minimalno pokojnino. To sta dva ključna parametra pokojninskih reform v naslednjih desetletjih.

Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Nekoč je bil turizem nekaj lepega in tedaj je bil turist še človek, ne pa številka na barviti plastični zapestnici, ki jo dobijo udeleženci križarjenj, da jih vodiči lažje identificirajo, ko se za nekaj ur izkrcajo iz orjaških ladij, si na hitro ogledajo obalna ali priobalna mesta, poslikajo in posnemejo vse znamenitosti, potem pa jih vodiči kot ovce naženejo nazaj na križarko in odplujejo dalje. Še večje množice pridejo z avtomobili, nekaj manj jih prileti z letali, vsako leto pa se iz severnih in zahodnih delov Evrope zapodi proti Sredozemlju na desetine milijonov ljudi. Počasi se lahko začnemo bati, da bo na mediteranskih plažah nekega dne enostavno zmanjkalo pristora za vse brisače.

Demokracija ni diktatura večine

Demokracija ni diktatura večine

Glasovanje za priznanje Palestine je bilo z vseh vidikov prisiljeno, vendar je po mojem imelo resne posledice: prevlada diktature večine in prevladujoče ideje, ne pa demokratičnih pravil. In protiuteži ni videti nikjer. Lahkost, s katero je opozicija v prejšnji torek v Državnem zboru uporabila oziroma zlorabila referendum, me je zelo presenetila. Še bolj pa me je presenetila lahkotna uporaba parlamentarnih predpisov, od osnovnih pravil parlamentarne demokracije in njenih postopkov. Skoraj prezirljivo je bila legitimna zahteva v skladu z demokratičnimi pravili, ki se uporabljajo, prisilno preklicana. Vsem je bilo jasno, da je taktika SDS oviralna taktika, brez možnosti za uspeh, vendar je bila nekakšna garancija za tiste, ki so menili, da nimajo več demokratičnih orodij za izražanje nestrinjanja večine.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.

Putinov papež: Kako Frančišek obuja sramotno kolaboracijo Cerkve iz II. svetovne vojne

Putinov papež: Kako Frančišek obuja sramotno kolaboracijo Cerkve iz II. svetovne vojne

Ko smo že mislili, da smo v tem norem, izumetničenem svetu videli že vse, je iz Vatikana, sedeža vesoljne rimskokatoliške cerkve, prek božjega odposlanca na zemlji, papeža Frančiška, domnevne verske in moralne avtoritete zahodne civilizacije, prišla pobuda, naj Ukrajina dvigne belo zastavo, se preda Rusiji in s tem menda reši življenja nedolžnih. S podobno obrazložitvijo kolaboracije smo se v zadnji svetovni vojni soočali tudi v naših krajih, zato se je v Sloveniji začudeno privzdignila marsikatera obrv. Dejstvo namreč je, da bi Rusi v primeru zloma Ukrajine v skladu s svojo tradicionalno demokratično doktrino vse nevedne in z demokratičnim strupom Zahoda okužene Ukrajince “poruščili”, tiste, ki bi glasno nasprotovali novim gospodarjem in ostali sposobni kritičnega mnenja, pa poslali v arktične kazenske kolonije ali spotaknili čez balkon v devetem nadstropju v prvem bizarnem kraju nekje daleč od civilizacije.

Kako je Tatjana Rojc, slovenska senatorka v Rimu, glasovala za sporni zakon o fojbah

Kako je Tatjana Rojc, slovenska senatorka v Rimu, glasovala za sporni zakon o fojbah

Če so Natašo Pirc Musar zaradi nespretnih besed, ki bi jih lahko razumeli kot lapsus, mediji pribili na križ, deležna pa je bila tudi ostrih kritik vladne koalicije, potem jo je senatorka Tatjana Rojc odnesla brez praske. Niti besedice o njenem sramotnem glasovanju 3. oktobra, ko je kot članica levičarske Partito Democratico (PD glasovala za novelo Zakona o fojbah in eksodusu Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije.