Vučićeve volitve: Čeferin, nogomet in čevapčiči

Foto: Zajem zaslona / STARSPORT

Avtor: | 28. novembra, 2023

17. decembra bodo v Srbiji predčasne parlamentarne volitve, pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 občinah. Najpomembnejše so seveda parlamentarne, saj od njih ni odvisna le politična prihodnost srbskega predsednika Aleksandra Vučića, čigar (bivša) stranka SNS želi še okrepiti oblast, pač pa tudi nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu. V tem smislu so to zagotovo najpomembnejše letošnje volitve v tem delu Evrope, ki bodo vplivale tudi na dogajanje v prihodnjem letu. Vladajoča koalicija v Srbiji, v kateri ima ključno vlogo Srbska napredna stranka (SNS), iz katere izhaja tudi aktualni srbski predsednik Vučić, želi okrepiti svojo večino v parlamentu, končni cilj je bržkone ustavna večina, s katero bi si Vučić zagotovil spremembo ustavo, ki bi mu omogočila še kak mandat, saj mu leta 2027 poteče drugi in zadnji mandat predsednika države.

V kampanji je šel zaradi tega na vse ali nič in četudi formalno kot predsednik ne more biti strankarska figura, se Aleksandar Vučić obnaša kot aktivni strankarski voditelj. Slogan “kruha in iger”, ki je priljubljen koncept populistov, bi se v srbskem primeru lahko glasil “čevapčiči in nogomet”, saj je Vučić v zadnjih tednih in dneh poskušal prepričati javnost, da je uvrstitev Srbije na prihodnje evropsko prvenstvo v nogometu predvsem njegova zasluga. Kajti ko je pred leti obljubil pet novih nogometnih stadionov – so poročali srbski mediji pod vladnim nadzorom -, mu nihče ni verjel, da se bo to tudi dejansko zgodilo. Motili so se, Vučiću je uspelo, so bili navdušeni.

Ko so pred dnevi odprli tistega v Zaječarju, so bili tam poleg Vučića tudi Milorad Dodik, Zoran Janković in nihče drug kot Aleksander Čeferin, predsednik UEFA. Prizor je marsikoga začudil, verjetno bo pustil določene posledice tudi v tistih zahodnoevropskih državah, kjer so mediji napadli Čeferina zaradi načina vodenja Evropske nogometne zveze ter kadrovanja. Čeferinu so britanski mediji, denimo The Guardian (vir), že doslej očitali nepotizem, ker je leta 2021 za šefa varnosti nastavil svojega dolgoletnega prijatelja Željka Pavlico, odslej mu utegnejo prilepiti še očitek, da podpira avtoritarne voditelje, kakršen je Vučić, ter sodeluje v njihovi predvolilni kampanji …

+++

Dejansko so posnetki iz Srbije, na katerih si Vučić v družbi Čeferina (in Dodika ter Jankovića) ogleduje nogometno tekmo z Bolgarijo v Leskovcu, srbski prestolnici čevapčičev, precej nenavadni. Ljubljanskemu županu zagotovo ne bodo škodili, saj ni prvič niti zadnjič, da se pojavlja v takšni družbi (kar je zaradi njegovega porekla do določene mere sicer razumljivo), vprašanje pa je, čemu se tako izpostavlja Čeferin, ki mu precej servilni slovenski mediji doslej niso nikoli zastavljali neprijetnih vprašanj, s katerimi pa drugod v Evropi novinarji očitno nimajo težav.

Kaj Čeferin dolguje Vučiću, da ga je prišel podpret v Zaječar oziroma Leskovac, je verjetno precej kompleksno vprašanje, ki je morebiti deloma povezano tudi s Čeferinovo (prepričljivo) reelekcijo na položaju predsednika UEFA in odločno srbsko podporo pri tem. Pri odnosu med Čeferini in Jankovići je manj skrivnosti, družini sta tradicionalno povezani. Aleksander Čeferin je bil tisti odvetnik, ki je spremljal Jureta Jankovića na znamenitem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo leta 2010 (“Moj odgovor je enak prejšnjemu.”).

Takole je Aleksandar Vučič v vlogi premierja leta 2016 postregel novinarje na novoletnem sprejemu s čevapčiči.  (Foto: posnetek zaslona / Tanjug)

A če se vrnemo k srbskim volitvam: Aleksandar Vučić se je novembra ukvarjal z odpiranjem novih, modernih nogometnih stadionov. 12.11. je enega otvoril v Loznici, 19.11. pa v Zaječarju. Kot nekdanji Miloševićev minister za informiranje ima Vučić izjemen občutek za oblikovanje javnega mnenja, zato ni presenetljivo, da je (bil) nogomet ena izmed njegovih prioritet. Človek, ki je v srbsko politiko vstopil leta 1998, pri 28 letih, je doslej pokazal velik politični instinkt, saj mu je uspelo preživeti “kolaboracijo” z Miloševićevom režimom; doživel je torej upor in revolucijo (Pokret), postal obrambni minister (2012-2013), potem podpredsednik vlade, od 2014 dalje predsednik vlade. Leta 2017 je prvič kandidiral za predsednika in zmagal, 2022 je bil izvoljen že drugič, mandat mu poteče 2027, ko zaradi ustavnih omejitev ne bo mogel več kandidirati. Bo podobno kot Putin ponovno premier? Ali bo raje poskušal doseči spremembo ustave?

+++

Zadnje parlamentarne volitve v Srbiji so bile pred poldrugim letom, aprila 2022, ko so koalicijsko vlado pod vodstvom Ane Brnabić sestavili Vučićev SNS (Srbska napredna stranka), socialisti Ivice Dačića ter upokojenska stranka (Stranka združenih upokojencev Srbije), vsak po en resor sta dobili tudi obe največji manjšini, muslimani iz Sandžaka ter vojvodinski Hrvati. V vladi imajo 25 ministrov.

Srbski parlament, Narodna skupščina, ima 250 poslancev, volilno pravico pa približno 6,5 milijona volilnih upravičencev, ki glasujejo po proporcionalnem volilnem sistemu, po katerem je celotna država ena sama volilna enota, stranka ali kandidatna lista pa za vstop v parlament potrebuje vsaj 3 odstotke glasov (volilni prag). Zaradi takšnega volilnega sistema je število parlamentarnih strank precejšnje, predvsem pa gre za zelo pisano združbo. Trenutno je v srbski Narodni skupščini kar 16 strank ter 7 neodvisnih poslancev, pri čemer daleč izstopa Srbska napredna stranka (109 mandatov), sledijo ji socialisti (23) in manjše opozicijske stranke. Upokojenska stranka ima 6 mandatov, prav toliko kot obe manjšini, ki sta zastopani v vladi.

Trenutna populistična koalicija med avtoritarnimi Vučićevimi progresivci (Srbska napredna stranka) in socialisti je sicer na oblasti že od leta 2012, njen nekdanji premier Aleksandar Vučić pa je bil leta 2017 prvič izvoljen za predsednika Srbije. Prav zaradi njegovega sloga vladanja je Srbija doživela precejšen padec na mednarodnih indeksih demokratičnih standardov, človekovih pravic in svobode tiska. Politično razpet med željo po vključevanjem v Evropsko unijo na eni ter zavezništvu s t.i. tradicionalno zaveznico Rusijo in njenim avtokratskim predsednikom Vladimirjem Putinom na drugi strani je Vučić skoraj desetletje taktiziral. Malce popuščanja Evropi, malce spogledovanja z Rusijo. Toda tehtnica se je začela opazno prevešati v korist Putina oziroma Rusije, ko je Vučić izkazoval čedalje večje avtoritarne lastnosti, Srbija pa tudi formalno postala “volilna avtokracija” oziroma “electoral autocracy”, kot jo je označil Freedom House.

+++

Po invaziji na Ukrajino februarja 2022 je bila Srbija tudi edina evropska država (poleg Belorusije), ki ni uvedla sankcij proti Rusiji. Zaradi napetih notranjepolitičnih razmer, kjer je podpora Rusiji zlasti na podeželju zelo visoka, precejšen del političnih strank pa po oceni redkih neodvisnih srbskih medijev dobiva tudi znatno finančno podporo od Putinovega režima, bi bilo za Vučića bržkone samomorilsko, če bi se obnašal drugače. V tem pogledu je pragmatik, ki se zaveda zgodovinskih frustracij Srbije, nezaupljive do Evrope ter pregovorno naklonjene pravoslavni zaveznici Rusiji. Četudi morda čuti, da je za Srbijo dolgolročno edina alternativa Evropska unija, Vučić tega pred domačo javnostjo ne sme odkrito zagovarjati. Če bi bil jutri referendum, bi več kot polovica Srbov glasovala proti vstopu v EU. Po začetku vojne v Ukrajini je namreč podpora članstvu padla krepko pod polovico, na okoli 35 %.

Aleksandar Vučić je pragmatik, ki že dobro desetletje relativno uspešno taktizira in krmari med Zahodom, Rusijo in Kitajsko.

Aleksandar Vučić, ki je predčasne volitve razpisal v upanju, da bo SNS, nad katero ima seveda še vedno patronat, okrepila svojo moč in v parlamentu z zavezniškimi socialisti ter ostalimi koalicijskimi partnerji, če bo to potrebno, dobila ustavno večino, nujno za spremembo srbske ustave. Ta namreč Vučiću onemogoča več kot dva mandata na predsedniški funkciji, se pravi, da se sooča s podobnim izzivom, kot se je Vladimir Putin, preden so v Rusiji spremenili ustavo in mu omogočili še dva mandata.

Nekateri poznavalci političnih razmer na Balkanu Vučiću priznavajo, da relativno uspešno krmari med Zahodom, Rusijo in Kitajsko, pri čemer je Srbija zaradi svoje nevtralnosti precej indiferentna do dejstva, da jo je NATO skoraj dobesedno obkrožil (Bosna in Hercegovina je edina izmed sedmih sosed, ki ni članica te zveze). Vseeno pa srbski mediji, civilna družba in opozicija plačujejo ceno za Vučićev populizem, zavezništvo s Putinom in vzdrževanje napetosti zaradi Kosova. Prav tam utegne priti 17. decembra do novih zaostritev, kajti večinsko srbsko prebivalstva v nekaj občinah na severu Kosova bo želelo izkoristiti volilno pravico (po srbski ustavi je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina v okviru Srbije, njeni prebivalci pa imajo aktivno in pasivno volilno pravico!) in glasovati na teh volitvah, pri čemer lahko naletijo na “težave”, če jih bo kosovska oblast pri tem ovirala. Kosovo in Srbija sta, kot vemo, že dlje časa na robu oboroženega konflikta zaradi statusa srbske večine v štirih občinah na severu te nekdanje srbske avtonomne pokrajine, ki je po Miloševićevi zaslugi od leta 1999 de facto država in subjekt mednarodnega prava (doslej jo je priznalo približno 100 držav, kar je skoraj polovica članic OZN).

Na srbskih parlamentarnih volitvah se bodo pojavili tudi nekateri “stari znanci”, kot so radikalec Vojislav Šešelj, rojalisti oziroma Gibanje za obnovo Kraljevine Srbije, pa nekdanji zunanji ministrer Vuk Jeremić, bivši predsednik Boris Tadić s svojo socialdemokratsko stranko …

+++

Volitve v Srbiji imajo precej večji vpliv na razmere v tej regiji, kot je to videti na prvi pogled. Po eni strani se ta država pod vladavino Aleksandra Vučića postopoma pogreza v avtoritarnost, ki duši njen normalni razvoj in sili mlade v emigracijo, po drugi pa nerešeni odnosi s Kosovom preprečujejo napredek pri pogajanjih za članstvo v Evropski uniji. Toda glede na razpoloženje med prebivalstvom je ideja o vstopu Srbije v EU takorekoč utopična, zato je bolj kot t.i. evropska perspektiva te države pomembna njena pacifikacija, torej pomiritev s sosedami in normalizacija odnosov z njimi. Nedavni izgon prvega sekretarja na hrvaškem veleposlaništvu v Beogradu, obtoženega vohunjenja, se zdi korak nazaj v tem procesu, podobno kot odločitev slovenske vlade, da ne podeli agreme kandidatu za novega srbskega veleposlanika v Ljubljani, ker naj bi bili v ozadju (zasebni) interesi Vučiću nenaklonjenega srbskega tajkuna, ki prebiva v Sloveniji in ima precejšen vpliv na Tanjo Fajon oziroma njeno stranko …

13 komentarjev

  1. ren

    Sodi semle. Sinoči po končanem TVD v napovedniku slišim, da bo imela urednica Tednika Jelena Aščić prispevek o Avnoju, Jajcu in 29.novembru.
    Hmmm, kdaj bodo s spominsko oddajo počastili ustanovitev NSDAP, saj je imela velik vpliv na kasnejše dogodke (Hitler, začetek 2. vojne, napad na Kraljevino Jugoslavijo) zaradi katerih so lahko jugo komunisti začeli komunistično revolucijo z namenom osvojitve totalitarne oblasti v Jugoslaviji. Zaradi dogodkov v takratni Nemčiji, so lahko jugo komunisti prišli na oblast.

  2. TL

    Kaj je narobe s tem, da ljudje ( z zgornje fotke) s podobnimi interesi in podobnim pogledom na svet prijateljujejo? Nič.

    Kaj pa je narobe z volilci, da take ljudi volijo? Veliko.

  3. Miller

    Pozabljamo, da je Srbijo najprej uničeval Slobo, potem sankcije EU po komandi ZDA, potem 100 dnevno bombardiranje Nata…, pa so se še vedno pobrali. Ker imajo hrbtenico. Ker so patrioti.

    Slovenijo pa uničuje Slovenec: kdo vodi vlado, kdo nabija davke delavcem, kdo je ukradel govedo kmetu.., kdo je uvajal policijsko uro… itd.. ? Kitajc ?

    Najboljši kazalec je priljubljenost politika: Jankovič in Kučan lahko gresta brez bodygardov kjerkoli želita, po Lj in celi Slo.., Twito in blejski mutibarič ne moreta…

    Šport in posebno nogomet je edino področje, kjer se lahko sreča različna politika.

    Ja, pa na naših veselicah se v glavnem pečejo čevapi…, v vrhuncu veselice in navdušenju in petju plesalcev, igrajo ansambli južne komade. Tudi v najbolj zabačenih slo vukojebinah.

    • Marjan Pungerčar

      Miller, to pot si zadel glavico na žebljico….čestitke

  4. ren

    Športna mafija! Zato mi profesionalni šport ni všeč in ga nikoli ne gledam na TV. Zlasti mi je pa zoprn BALKANSKI profesionalni šport.#Fuzbal.

  5. deni

    Lep pozdrav. Naj še enkrat omenim, da je sicer Vučič komunikativen nakladač. Pravzaprav avtoratitivni pol diktator, in populistični komediant na kvadrat. Seveda to ne govorim na pamet. Nikakor ne. Njegovi govori so izredno sočni, kjer se predstavlja , kot alfa in omega srbskega carstva. V glavnem, kot človek z nadnaravnimi močmi. Človek, ki je na en dan na štirih provladnih televizijah, ki spi v treh dneh, mogoče tri ure, ter dela od pete zjutraj, pa do dveh, se ve, zjutraj. Za konec samo omenim, da ve za vse odseke avtocest, in sploh in oh. S podrejenimi dela, kot svinja z mehom, njegovi kompanjoni pa pojo, kot on dirigira, sicer, kuža ven. Naš holob je čista ničla, v primerjavi z njim. In klicanje Zokita, “ta, ta”,je še najmanj v njegovih v njegovem dramaturškem razpletu. Seveda je to samo malenkost. V glavnem, vsem predlagam oddaje Zorana Kesiča, 24 minuta. Tam izveste vse o cenjenem predsedniku. Seveda ne samo v eni oddaji, ter se boste nasmejali ob super srnskem humorji. Seveda pa ni moj komentar, namenje žaljenju. Damo to kar pač vidim in slišim.

  6. uroš gabrijelčič

    Srbiji po vseh porazih, ne le iz starejše zgodovine, predvsem iz novejše, očitno razen fuzbala ni ostalo kaj dosti. Ne gre pa spregledati, kot opozarja komentator pred menoj, da so se praktično infiltrirali po vseh republikah nekdanje juge, še najbolj morda prav v Sloveniji, kjer je njihova namišljena veličina in iz nje izhajajoča aroganca naletela na mlačno narodnostno zavest. Tako nasprotno srbski, ki urbi et orbi razglaša: govori srbski, da te razume celi svet. In Slovenci so po večini hvaležni pacienti, ki se na vsakem koraku trudijo z njimi pogovarjati v obupni srbščini, ki je žalitev za oboje. To, da so prisotni v vseh porah državnih sistemov (poglejte si samo medije!), je seveda zaskrbljujoče, a proces posrbljenja ni bil hiter, za številne očitno premalo očiten, zdaj je pa tu in zato moramo iz ust neke tv voditeljice poslušati žaljivke na račun našega naroda. Ob vojni vihri na Balkanu smo Slovenci orijateljsko sprejemali balkance k nam (pri tem nismo pozabili, da so bili Srbi nekoč v zgodovini prijazni do Slovencev), vendar se nam to danes ne obrestuje najbolje, ali po slovensko in angleško: Dobrota je sirota! No good deed goes unpunished!

  7. deni

    Komediant.

    • deni

      Samo še to. Za začetek predlagam oddajo, Bajka o krunisanju “Povratak Kralja”, z odličnim satirikom Kesičem.

  8. Miller

    Zaostali balkanci se nažirajo s čevapi, razviti zahodnjaki pa s kobilicami, črvi in travo.
    Nekateri prijateljujejo s obtoženci Jankovič, drugi z obtoženci Kurtz.
    Nogomet je zakon.

    • jaz

      Bolje s črvi in travo, kot s čevapi iz nogometnih navijačev …mislim da partizana. Saj res, a smo že pozabili, da je pizd.l vučič, da bo izdelovalce čevapčičev iz človeškega mesa gnal do pekla. Morda pa so to na sliki zadnje zaloge…

    • Mate

      V Srbiji ultra desničarji, po prihodu v Slovenijo pa postanejo ultra levičarji. Zdaj pa razumi

  9. APMMB2

    Ža v naprej se ve, da bo Vučić zmagal na volitvah in da se nič bistvenega ne bo zgodilo v Srbiji.
    Razmere v Srbiji niso dobre, to priča odliv mladine in pred vsem inteligence iz Srbije.Število prebivalstva se je drastično zmanjšalo in to pred vsem zaradi bega iz Srbije, manj pa zaradi natalitete.
    Srbija ima okrog vratu obešen pretežki kamen, to je Kosovo. Kosovo je država, saj Srbi ne morejo na Kosovo brez dokumentov. Na Kosovu razen razgrajanja ne morejo početi nič več.Kljub takšnim jasnim razmeram, ko so Kosovo izgubili, je vsa Srbija vpletena v to, da mora Kosovo pridobiti nazaj.
    Trmasto vztrajanje pa najbolj škodi Srbom na Kosovu, saj so tam razmere slabše kot v Srbiji, za Srbe same pa nevzdržne, pa ne zaradi Kosovarjev, Zato se selijo in jih je vse manj. Ostajajo teroristi, ki pa jih Kosovarji uspešno blokirajo.
    Srbija se zapleta tudi s podporo Rusije. Rusija vse bolj propada in vojna v Ukrajini jo bo popolnoma osiromašila. Vučuć pa stavi na napačnega konja.
    Podpora Kitajske je vprašljiva. Nobeno kosilo ni zastonj,zato bo Srbija prijatejstvo s Kitajsko morala plačati. Vprašanje je le kdaj in koliko?
    To Vučića ne zanima, saj se mu gre samo za to, da vlada in da vlada čim dalj.
    Za Slovence pa je bratenje s Srbijo problem.
    Slovenija je odskočna deska za srbske migrante. Slovenija je rezervna država za srbsko mafijo. Je pralnica denarja in skrivališče za največje kriminalce.
    Pretirano bratenje s Srbi je za Slovenijo škodljivo.Že tako imamo domačega kriminala dovolj in ni nobene potrebe, da ga ubvažamo še iz Srbije.
    Srbi se v Sloveniji nočejo asimilirati, Zahtevajo staus manjšinskega naroda.
    S tem dobi Slovenija Srbsko krajino v Ljubljani in potem vemo, kaj sledi.
    Zamenjava krajsnke klobase s čevapčiči je malenkost proti vsemu ostalemu.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Ali je Jankovićevo lojalnostno pismo Vučiću, na katerega se premier Golob ni želel kritično odzvati, slučajno razkrilo veliko skrivnost slovenske politike – da je namreč ljubljanski župan “nadrejen” predsedniku vlade in da zato slednji drži nazaj svoj kabinet, zlasti Tanjo Fajon, da se ne bi javno oglašali s kritikami na račun Vučića? Kako je to možno? So Srbi o predsedniku vlade morda pridobili kakšne neprijetne informacije, ki ne smejo priti v javnost, saj bi uničile Goloba? S kakšno perfidno igro imamo opravka? Zakaj je sumljivo tiho tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Brez dvoma bo Jankovićeva “diplomacija”, ko gre za javno pohvalo in predvsem podporo srbskemu avtokratu Aleksandru Vučiću, dobila velik notranjepolitičen odmev. V prvem šoku so bili namreč vsi tiho, sploh premier Golob, sumljiva tišina je bila tudi na zunanjem ministrstvu. Edino predsednica republike Nataša Pirc Musar je povedala nekaj besed o Jankovićevem pismu – in zato gospa predsednica ta hip tudi edina rešuje čast slovenske uradne politike. Pohvala pa gre tudi nekdanjemu evropskemu poslancu Klemnu Grošlju, ki je napisal Pismo srbskim študentom in sprožil peticijo v njihovo podporo.

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Ponedeljkov množični napad z grožnjami na slovenski šolski sistem – elektronsko sporočilo z grozilno vsebino je prejelo kar 229 vzgojno-izobraževalnih institucij – je prvi takšne vrste doslej pri nas. Doslej smo se namreč soočali z indidvidualnimi grožnjami različnim državnim organom, sodiščem in občasno tudi kakšni osnovni ali srednji šoli. Tokrat pa je bil tarča sistem državnega šolskega sistema v razmeroma velikem obsegu, kajti v Sloveniji je približno 456 osnovnih in 150 srednjih šol, kar pomeni, da jih je bila prizadetih več kot tretjina. Vprašanje, ki ga zdaj razrešuje policija in verjetno tudi Sova, pa se glasi: Kdo stoji za tem napadom, islamisti, desni, levi radikalci, Rusi ali kdo tretji?

Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji

Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji

Poznavalci, ki niso v službi ruske ali srbske propagande, navdušene nad “patrioti”, se sprašujejo, s kakšno večino bo tokrat zmagal Lukašenko. Beloruski avtokrat, ki je na oblasti že več kot 30 let, velja pa za Putinovega postreščka, je namreč že zmagal, volilna komisija mora le še prešteti glasovnice in razglasiti rezultate. Tokrat ima Lukašenko štiri statiste v vlogi predsedniških kandidatov. Opozicija je v tujini, v izgnanstvu. Mlajši Belorusi, ki v genih nimajo strahu pred režimom iz obdobja Sovjetske zveze, pa pravijo: Lukašenko bo odšel šele takrat, ko bo mrtev. Predčasni ali prostovoljni odhod bi bil čudež.

Bo žrtvovanje kmeta Senada na vladni šahovnici dovolj za preživetje Sončnega kralja?

Bo žrtvovanje kmeta Senada na vladni šahovnici dovolj za preživetje Sončnega kralja?

Nezakoniti policijski šef Senad Jušić je po pričakovanjih odstopil. Menda zaradi “razbremenitve” policije, sploh pa nadrejenega ministra, ki se sooča z interpelacijo. Iz tega pojasnila odstopa bi sicer lahko logično sklepali, da je bilo Jušićevo imenovanje torej “obremenirev” za policijo. Obremenitev je seveda bila, ker je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar po nalogu predsednika vlade Roberta Goloba poiskal kandidata, ki bo slepo izpolnjeval politična navodila. Pri tem pa je bila vlada ob svoji ideološki prepotentnosti in nesposobnosti tako šlampasta, da ni znala poiskati kandidata, ki bi vsaj približno formalno izpolnjeval pogoje za zasedbo tega odgovornega delovnega mesta.

Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja

Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja

Ko začne oblast govoriti o “poštenih” davkih, potem lahko veste, da se lahko primete za denarnice. Poštenih davkov ni, so pa lahko pokazatelj dejanske politike neke vlade. Davka na pse očitno ne bo, bila je nova PR bombica, vlada Roberta Goloba pa kljub številnim nejasnostim, ki so podobne akrobacijam z omrežnino, rine naprej z zakonom o obdavčitvi nepremičnin. Obdavčevni bodo očitno vsi, ki so varčevali, s svojimi žulji, lastnim delom pri drugi nepremičnini, poskušali pomagati svojim hčeram, sinovom, sorodnikom…, ekscesne, večmilijonske vile kot prva nepremičnina pa so očitno zaželjene in neobdavčene. Narobe svet. Objavljamo predlog nekdanjega direktorja Finančne uprave, davčnega strokovnjaka, ki predlaga celovito rešitev tega področja.

Nenadzorovane migracije, uvoženo versko nasilje so tempirane bombe, ki ogrožajo Evropo

Nenadzorovane migracije, uvoženo versko nasilje so tempirane bombe, ki ogrožajo Evropo

Pred dnevi je svetovni splet preplavila novica o množičnih posilstvih v Veliki Britaniji. Celotna zgodba, če je seveda resnična, je šokantna in pretresljiva. Množično posiljevanje mladoletnic naj bi bilo po trditvah nekaterih medijev tako pogosto, da so lahko moški naročali posilstva kar preko taksi služb in prodajalcev kebabov za zabave prijateljev in sorodnikov. Kazniva dejanja so bila tako šokantna, da bi povprečen državljan pričakoval odločen boj policije, socialnih služb, mestnih svetov in šolskih odborov proti posiljevalskim tolpam, ki prežijo na mladoletnice in jih brutalno posiljujejo. Vendar do odločnega boja proti posilstvom ni prišlo. In to je druga šokantna zgodba. Ne le to, prišlo je do situacije, kjer so policija, mestni sveti in socialne službe aktivno sodelovale ne pri zaščiti posiljenih mladoletnic, ampak pri zaščiti posiljevalcev.

Medijska sanacija vladnih nezakonitosti, nesposobnosti z davki na pse in drugo nepremičnino

Medijska sanacija vladnih nezakonitosti, nesposobnosti z davki na pse in drugo nepremičnino

Novo leto, nove akrobacije vlade. Pričakovane in nepričakovane. Poučeni satiriki pravijo, da bi utegnil biti naslednji novi davek, ki ga bo uvedla svobodnjaška vlada Roberta Goloba, davek na pozabljive volivce, pri čemer ostaja odprta dilema, ali bo šlo dejansko za davek ali pa bo to zgolj običajna upravna taksa, ki se bo obračunala glede na podatke o udeležbi in pravilnem glasovanju na preteklih volitvah … Če se spustimo nazaj na realna poltična tla, se lahko upravičeno vprašamo, ali premier Golob z napovedjo novih davkov v resnici ne preusmerja pozornosti z drugih, zanj precej bolj neugodnih zadev. Denimo suma zlorabe oblasti in korupcije v zadevi Bobnar, kjer mu za vrat diha državno tožilstvo …