Ključnik: Aleksandar Vučić
“Debalkanizacija” United Group kot izgovor za odstrel Dragana Šolaka?

“Debalkanizacija” United Group kot izgovor za odstrel Dragana Šolaka?

Vodilni regionalni telekomunikacijski in medijski koncern United Group se je znašel v središču enega največjih korporativnih sporov zadnjega obdobja v jugovzhodni Evropi. V ospredju sta Dragan Šolak, ustanovitelj in pomemben manjšinski delničar, ter britanski zasebni kapitalski sklad BC Partners, ki je zadnja leta večinski lastnik družbe. Konflikt se odvija pred nizozemskimi in britanskimi sodišči, vsaka stran ima svojo resnco: Šolak govori o osebnem obračunu in kršitvah korporativne etike, BC Partners pa zatrjuje, da gre za racionalno prestrukturiranje v korist dolgoročne stabilnosti in rasti podjetja.

Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno

Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno

Bosna in Hercegovina je po zaslugi voditelja srbske entitete Milorada Dodika ponovno potencialno krizno žarišče. Federalno pravosodje je izdalo nalog za njegovo aretacijo, medtem pa so nekatere sosednje države dale vedeti, da proti Dodiku in njegovim oligarhom ne nameravajo uvesti nobenih sankcij. Prvi je bil madžarski premier Orban, pred nekaj dnevi pa je dal zelo pomenljivo izjavo tudi hrvaški premier Plenković. Zdi se, da komaj čakajo, da Bosna izdihne in se začne boj za zapuščino. Preseneča tudi stališče Slovenije, ki si očitno ne upa stopiti na prste Dodikovemu kapitalu sumljivega izvora. Po ameriških ocenah naj bi iz Republike Srbske v Slovenijo doslej “izvozili” že tri milijarde evrov kapitala. Imamo res opravka z organiziranim pranjem denarja?

Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti

Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti

V senci Trumpovega preurejanja sveta po vzorcu Vladimirja Putina, evropskega počasnega treznjenja in odkrivanja pozabljene identitete in samozavesti ter notranjepolitičnih srbskih akrobacij je v nekakšno pozabo zbledela precej napeta in zaskrbljujoča situacija v Bosni in Hercegovini. Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil precej alternativno analizo aktualnega dogajanja. Iz obsežne analize “Bosna in Hercegovina 2025” izhaja, da se v ozadju dogaja marsikaj. Kot vemo iz izkušenj preteklosti, pa že manjše iskrice na Balkanu lahko hitro pomenijo problem globalnih razsežnosti. “Kurjačev” iz ozadja na teh koncih nikoli ne zmanjka.

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Ali je Jankovićevo lojalnostno pismo Vučiću, na katerega se premier Golob ni želel kritično odzvati, slučajno razkrilo veliko skrivnost slovenske politike – da je namreč ljubljanski župan “nadrejen” predsedniku vlade in da zato slednji drži nazaj svoj kabinet, zlasti Tanjo Fajon, da se ne bi javno oglašali s kritikami na račun Vučića? Kako je to možno? So Srbi o predsedniku vlade morda pridobili kakšne neprijetne informacije, ki ne smejo priti v javnost, saj bi uničile Goloba? S kakšno perfidno igro imamo opravka? Zakaj je sumljivo tiho tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Brez dvoma bo Jankovićeva “diplomacija”, ko gre za javno pohvalo in predvsem podporo srbskemu avtokratu Aleksandru Vučiću, dobila velik notranjepolitičen odmev. V prvem šoku so bili namreč vsi tiho, sploh premier Golob, sumljiva tišina je bila tudi na zunanjem ministrstvu. Edino predsednica republike Nataša Pirc Musar je povedala nekaj besed o Jankovićevem pismu – in zato gospa predsednica ta hip tudi edina rešuje čast slovenske uradne politike. Pohvala pa gre tudi nekdanjemu evropskemu poslancu Klemnu Grošlju, ki je napisal Pismo srbskim študentom in sprožil peticijo v njihovo podporo.

Vstaja na Balkanu?

Vstaja na Balkanu?

So študentski protesti v Beogradu, ki so potegnili za seboj velik del prej tihe, mlade demokratične Srbije, začetek česa novega, ali samo spet muha enodnevnica, ki jo bo srbski vsemogočni predsednik, prijatelj Putina, Zorana Jankovića, Aleksandra Čeferina, Roberta Goloba, s svojim nadzorom nad mediji in večino drugih državnih aparatov umiril, nekako podkupil, utišal? Državljanska nepokorščina se z bojkotom trgovin, lokalov, krepi tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Nekatere politične stranke se na to gibanje poskušajo “šlepati” tudi v Sloveniji. Vsi pa so malce pozabili na bistvo: oblast se voli na volitvah, ne v trgovinah, na ulicah. Kot je naša vlada pozabila, da bi se morala ukvarjati predvsem z višanjem kakovosti življenja ljudi. V svoji ideološki in vsebinski zablodelosti pa razmišlja samo o tem, kje bo za delovanje zbirokratiziranega, predimenzioniranega in koruptivnega državnega aparata od ljudi pobrala še kakšen evro, kako jih bo nadzorovala, jim predpisovala, kako naj živijo.

Putinova prijateljica Srbija mastno služi s prodajo streliva Ukrajini

Putinova prijateljica Srbija mastno služi s prodajo streliva Ukrajini

Da je vsaka vojna velik biznis ni nič novega, je pa v primeru sodobnih, hibridnih vojn, ki niso t. i. totalne vojne, ne glede na formalna zavezništva zanimivo opazovati pragmatičnost, ali bolje rečeno dvoličnost držav, ko gre za vprašanja gospodarskih koristi. To je lepo vidno v sami EU, ki po različnih posrednih kanalih še vedno posredno učinkovito posluje z Rusijo na področju dobav plina in nafte in še česa. Tudi Slovenija ni nobena izjema, še manj pa prijateljica Rusije in Putina Srbija, kar je je razkril Financial Times. 

Bo afera “Golobovo udinjanje Vučiću” v zadnjem trenutku vplivala na rezultat volitev?

Bo afera “Golobovo udinjanje Vučiću” v zadnjem trenutku vplivala na rezultat volitev?

Danes se objavljajo še zadnje ankete javnega mnenja pred volitvami. Glede na ekstremne razlike med posameznimi raziskavami je jasno, da gre za načrtovane poskuse medijskega inženiringa. So bile pa vse te ankete narejene pred razkritjem Klemna Grošlja, kako je v praksi potekalo sestavljanje liste Gibanja Svoboda in kakšna je bila komunikacija predsednika vlade Roberta Goloba, ki je podlegel pritiskom srbskega predsednika Vučića. Če samo 50 odstotkov trditev Klemna Grošlja drži, gre za zaskrbljujoče, nesprejemljive, na pol mafijske odnose na relaciji Golob-Janković-Vučić. Posredne grožnje v smislu “kot mož in oče se boš gotovo odločil pravilno” pa so enostavno šokantne, grozljive. V delujoči demokraciji bi gotovo sprožile tudi aktivnosti organov za preiskovanje kriminala.