Letos Kanin, naše edino pravo visokogorsko smučišče, praznuje 50 let od zgraditve kabinske žičnice, začetka obratovanja. Namesto pravega praznovanja, novih pridobitev, pogleda v prihodnost precej atraktivnega povezanega, čezmejnega sistema Kanin – Nevejsko sedlo, se sooča s propadom. Spet.
Obratovanje kaninskega smučišča namreč ob zagnanosti posameznikov že desetletja zaznamujejo tudi precejšen amaterizem, nesposobnost zasledovanja trendov razvoja, oblikovanja celovite destinacije Bovec, ki bi v celoletno ponudbo povezala sicer atraktivne, a razdrobljene turistične storitve, prerekanja lokalnih “frajerjev”, nerealna pričakovanja glede obsega državnega financiranja, iskanja čudežnih ruskih, francoskih lastnikov …. Že ob samem načrtovanju smučišča v ranjki socialistični republiki so nekateri menili, da gre za precej ponesrečeno lokacijo, umestitev v okolje. Tako z vidika geografskih kot ekstremnih vremenskih značilnosti območja. Nedvomno je pa atraktivno, sploh v razmerah presežnih snežnih padavin, ki omogočajo nepozabna doživetja smučanja v nedotaknjenih področjih. Ekstremnosti enostavno vlečejo, sploh, če so naravne.
Montažna vležnica v Velikem grabnu leta 1976, v ozadju Prestreljnik (Slika: Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Krožna kabinska žičnica iz Bovca na Kanin je bila zgrajena leta 1973, v obdobju od leta 1999 do 2001 je bila prenovljena, kar ji je podaljšalo osnovno življenjsko dobo.
Kanin praktično od začetka spremlja nekakšen pridih eksotičnosti. Deloma zaradi oddaljenosti, dostopnosti, deloma zaradi slikovitosti okolja, nepredvidljivosti vremena, pa tudi nepredvidljivosti upraviteljev.
Tudi v najboljših letih tega smučišča se je pogosto zgodilo, da so obiskovalci ostali pred zaprtimi vrati, najpogostejši uradni razlogi so bili vreme, plazovi, veter…, čeprav so poznavalci lokalne organizacijske kulture znali povedati, da so naprave stale tudi zaradi bolj banalnih razlogov, ki niso imeli zveze z vremenom.
Mnogi redni obiskovalci Kanina na pol v šali pravijo, da se praktično ni nič spremenilo od samih prvotnih investicij v prejšnjem stoletju. Neskončna popravila kabinske žičnice, zelo omejena nadgradnja ostalih naprav, zanašanje samo na naravni sneg, pomanjkljiva proti plazovna zaščita, pomanjkljivo označevanje nevarnih lokacij in brezen izven smučišč, arhaični urniki obratovanja, precej osnovna gostinska ponudba, odsotnost spremljevalnih prireditev, animacij, servisnih podpornih storitev … Vse našteto sicer za koga pomeni občutek pozitivne romantičnosti, ki pa ne more biti temelj razvoja sodobnega turističnega centra. Sploh pa ne v razmerah podnebnih sprememb in hude lokalne konkurence.
Kanin, zgornja postaja, februar 1976 (Slika: Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Uradna povezava smučišč Kanin in Na Žlebeh – Nevejsko sedlo (Sella Nevea) pred dobrim desetletjem se je zdela kot končni preboj celotne destinacije Bovec. Zdelo se je, da so dolgoletna prizadevanja nekdanjega župana Bovca, sedanjega poslanca, Danijela Krivca, uresničena. Pričakovanja so bila velika, načrtovane investicije na papirju tudi. Slovenska stran smučišča namreč v primerjavi z napravami na italijanski strani izgleda kot nekakšen muzej na prostem.
Povezovalna nihalka na smučišču Sella Nevea (Slika: Promotur)
Optimizem pa je dobesedno zgrmel v dolino leta 2013, ko se ko se je na stebru 17 krožne kabinske žičnice poškodovalo kolesje. Dve gondoli sta padli v globino, dve pa obtičali. Na srečo žrtev ni bilo, denarja za obnovo in posodobitve pa tudi ne. Stečajni postopek nad tedanjim upraviteljem, družbo ATC Kanin, ki je bila že leta v hudih finančnih težavah, je stekel 26. junija 2013. Smučišče je brez aktivnega upravljanja začelo propadati, dobesedno razpadati pod težo ekstremnih visokogorskih razmer.
Padec dveh gondol leta 2013 je na srečo minil brez žrtev. Lahko bi bilo tudi precej drugače. (Slika: zajem zaslona RTVSLO)
Po letu in pol pregovarjanja, novih županih, vladah, ministrih… je leta 2015 je končno prišlo do pozitivnega premika. Ministrstvo za gospodarski razvoj je z Občino Bovec na podlagi odločbe o dodelitvi evropskih sredstev podpisalo pogodbo o sofinanciranju sanacije žičniških naprav na smučišču Kanin. Za projekt je bilo dodeljenih 3,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 670 tisoč evrov nacionalnega sofinanciranja in 1,6 milijona evrov nacionalnih proračunskih sredstev, preostali del investicije pa se je financiral iz virov Občine Bovec. Glede na stanje smučišča precej nizka sredstva, ampak za osnovno sanacijo in ponovni zagon je bilo. Z jasno zavezo, da se pripravi resen razvojni načrt, ki ne bo samo še ena gasilska akcija. Po več kot treh letih in pol je smučišče v letu 2017 končno spet obratovalo, po novem ga je upravljalo na hitro izumljeno občinsko podjetje Sončni Kanin, kar glede na izkušnje ni pomenilo nič dobrega.
Ne glede na sanacijske investicije v letih 2015, 2016 je bilo jasno, da se bo smučišče v letu 2023 spet zaprlo zaradi dotrajanosti kabinske žičnice. Po 50-ih letih obratovanja, “flikanja” namreč naprava ne bo dobila dovoljenja za podaljšanje že tako raztegnjene življenjske dobe. Tega se je dobro ves čas zavedala tako občina Bovec kot tudi država, ampak več od ponovnega sanjarjenja o 50 milijonski investiciji v obnovo celotnega sistema, umetnem zasneževanju, še tesnejšem povezovanju z Nevejskim sedlom, ni prišlo.
Država je sicer vsaj deloma prepoznala akutni položaj določenih smučišč in naprav, zato je v letu 2022 ministrstvo za gospodarstvo za vlaganja v žičniško infrastrukturo skupaj namenilo dobrih 63,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar je 20 milijonov več, kot je bilo sprva predvideno. Denar je dobilo deset centrov, med njimi pa ni bilo Kanina oziroma občine Bovec. Ta je na razpis prijavila prenovo krožno-kabinske žičnice iz doline, za kar je pričakovala 10 milijonov evrov, skupen projekt pa je bil vreden 40 milijonov evrov.
Trasa sedanje kabinske žičnice iz centra Bovca je po vseh sodobnih kriterijih neracionalna. Gradnja nove povezave na vrh smučišča bi morala potekati veliko bližje terenu, z izhodiščem, parkiriščem, ob vznožju brega.
Ministrstvo je sporočilo, da Bovec denarja ne bo dobil zato, ker niso izpolnjevali pogojev, po domače, po njihovo so oddali pomanjkljivo razpisno dokumentacijo. Razlage o tem so sicer različne, krožijo tudi informacije o namernem izločanju Bovca, ampak stanje je pač takšno, kakor je. Zatem so v Bovcu poskušali spromovirati poseben zakon o Kaninu, kar pa je zaradi številnih razlogov pravno in vsebinsko verjetno nesprejemljivo, saj pri Kaninu ne gre za t.i. višjo silo, ampak za desetletja slabega upravljanja, ki ga je nemogoče rokohitrsko preliti na bremena davkoplačevalcev.
Kakšna bo usoda Kanina, je torej precej v zraku. Jasno je samo, da dostopa do smučišča s slovenske strani vsaj letos, bolj realno pa še nekaj let, ne bo. Dostop bi lahko bil urejen prek italijanske strani, a zaenkrat v Bovcu, tudi Ljubljani, ni videti ne volje ne interesa, sposobnosti, da bi se to uredilo, ne glede na določena zapletena organizacijska vprašanja.
Na ponovnimi zapleti so začudeni tudi v sosednji Italiji. Dežela Furlanija Julijska Krajina (FJK) že več let intenzivno investira v smučišče Sella Nevea, investirali so prek 70 milijonov evrov, samo letos deset milijonov. Podpredsednik deželnega sveta FJK Stefano Mazzolini je pred mesecem jasno povedal, da že vrsto let uspešno sodelujejo z bovško občino, so pa neprijetno presenečeni, da Slovenija ne razume velikega pomena tega čezmejnega smučišča.
Potencialni biser slovenskega turizma čaka na rešitev (Slika: kanin.si)
V vsakem primeru je ponovno zaprtje Kanina katastrofa za razvoj vsej vej turizma v Posočju, kar očitno v Ljubljani vsaj zaenkrat ne vzbuja pretiranih skrbi. Poleg opisanih internih organizacijskih problemov Bovškega turizma je namreč več kot očitno, da ta del Slovenije sam nima dovolj sredstev za širše, strateške investicije, nima namreč infrastrukturnega, finančnega zaledja večjih mest, bližine urbanih središč, kot to velja npr. za Krvavec, Roglo ali Pohorje.
Ne glede na določena sredstva, ki jih je država namenila za vsaj delno posodobitev slovenskih zimskih centrov, je jasno, da kakšne posebej konsistentne strategije, ki bi vključevala tudi prilagajanje podnebnim spremembam, na to temo nima. Tako kot v Avstriji, Italiji, Švici, Franciji se bomo morali osredotočiti na lokacije, kjer je klimatsko in finančno mogoče ter smiselno srednjeročno še razvijati zimske dejavnosti. V Sloveniji so to žal le območja Kanina, Zgornjesavske doline (Planica, Kranjska gora), Vogla, Krvavca in višje ležečih predelov Pohorja.
Brane, ne kliči hudiča, ta je skoraj že tu!
Klančnik
Najprej najti zasebnega vlagatelja, mu nuditi uredničenje njegove vizije, brez diktata, da mora iti dostavna žičnica iz n.v. 450 m!
Nuditi mu je treba lokacijo na Kaninu ali kje drugje za gostinsko ponudbo.
Realno za tovrstno investicijo je, da se podaljša obstoječa cesta do snežne meje, tam zgradi parkirna hiša in nekaj parkirnega prostora v naravi. Tam tudi te gostinsko/nočitvene kapacitete po njegovi viziji.
Dostavna žičnica bi služila obenem za smučišče. Dostavna žičnica naj ima le vstopno in izstopno postajo.Obstoječi sedežnici v Skripih zamenjati z novima. Prav tako na povezavi z it. smučiščem. Ponovno preveriti lokacije postaj.
Sistem sedežnic in dostavne gondole ali kkž mora biti po preizkušenem načinu Leitnerja, ki ima dve jeklenici, da je sedež ali kabin abolj varna pri sunkih vetra.
To je dražje, toda trikrat krajša dostavn ažičnica kot sedaj (po nepotrebnem v vseh ozirih) je bistveno dražja stroškovno nevzdržna!!!
Cesta do B je sedaj ob strani zaraščena, toda zgrajena je bila prav zaradi te namere pa so se premislili…
Voda: Kanin ima ogromno letnih padavin in zato dovolj za špolnjenje rezervoarjev za umetno zasneževanje v novembru za zgodnjo smuko, potem pa je snega dovolj.
Tudi za prečiščevalno napravo pod restavracijo bi bila meteorna voda. Sedanjo restavracijo zapreti, dokler se ne uredi sodobna prepčiščevalna naprava!
Kanin ima najlepše terene zahodno od sedaj delujočih. Zakaj se ne pokrije z mrežami nevarnih jam in tam označi smeri za turno smuko? To ni drgo.
Variant je ogromno, znanja ali pa volje za posluh pa neiznerno malo, zato je prav, da se žičnica ne gradi z novo napako iz doline!!!
Predlog za mednarodni natečaj iskanje investitorja, ki je zgoraj omenjen, je del realnosti, če država nima volje in je te kraje kot država že odpisala kot naseljene ali sploh!!! Sovražen odnos, kot je bil viden z ukinitvijo že skoraj speljanega postopka za novo kkž, je več kot viden in domačini pravijo, da pove vse.
Sella Nevea je tudi poleti polna, pa imajo 10x manj za pokazat kot Bovec in dolina Soče.
Kaj je potem narobe ?
https://www.turismofvg.it/en/mountain365/sella-nevea/sella-nevea-summer-opening-schedule
—
Sella Nevea z žičnico je poleti polna, čeprav se ne more primerjati z lepotami doline Soče ter njenimi zgodovinskimi znamenitostmi.
Po 30 letih se pa res ne moremo več izgovarjati na bivšo Yugo.
ops, pozabil, da moramo vsako leto prispevati za nato vojaški klump milijardo…
—
Sva vsaj dva ki podobno razmišljava. Uradna razvojna politika pa govori o filozofiji visokogorskih centrov na 450 m
v.
Investitor bo prišel, ko bo cesta na 17oo, kjer so terenske možnosti za izgradnjo temu primernega smučišca in vstopnega centra. Vložek bi bil za investitorja bistveno manjši, kar bi glede na majhnost smučišca omogočalo likvidno poslovanje.Naloga občine bi morala biti že zdavnaj izgradnja ceste. S tem bi ustvarili prave pogoje za nadaljevanje zgodbe Kanin.
Tako dolga dostavna žičnica za tako majhno smučišče (primerljive velikosti s Soriško planino) in tako ekstreminimi vremenskimi pogoji enostavno ne pije vode… In predvsem obnova s strani države bi bila sedaj nagrada za nesposobno in nerealno upralvjanje v zadnjih letih. Sploh pa zmaga komentar, da kranjskogorci zavirajo razvoj kanina, da jim gosti ne pobegnejo.
Težava je v tem, da se zaradi dolgoletnega nevlaganja v smučišče, predraga investicija zdaj ne splača, je preveč tvegana, že zaradi naravnih pogojev, majhno smučišče, preveč oddaljeno od večjih krajev, s slabimi povezavami, predvsem pa sončna lega in zaradi odprtosti proti beneškemu zalivu, pogosto premočni veter za obratovanje žičnic.
Odnosi z javnostmi
Investicija v smučarsko infrastrukturo, dragi Brane je zmeraj “predraga”. Ni predraga samo v Sloveniji, pač pa tudi v alpski Evropi. Ko bomo to dojeli na tej strani Alp bo nujni razvoj v gorske centre stekel hitreje.
Evropska smučarska središča to vedo in znajo. Vlagajo na različne načine tako v “dostavne avtoceste” na smučišča, kot v zasneževanje, ker vedo, da si le na ta način zagotavljajo dolgoletni kruh.
Mi Slovenci, pa v vsaki potezi financiranja v gorske centre vidimo samo zaroto in vse črno. Vse črno je sedaj v Bovcu, ker bo vse zaprto. Turistični subjekti, samo s poletjem žal ne preživijo, da ne govorimo, da se na ta način krepi samo negativna kadrovska selekcija pri vseh ponudnikih storitev!!
Poglej Brane na drugo stran Kanina, kjer je bilo nekoč zelo miniaturno smučišče.
Dežela je investirala 70 mio Eurov in je nastal resen center. Verjetno je zastonj govoriti, da bi morali Slovenci in bečani sedaj videti da je 50 % smučišča že zgrajenega in da je potrebno vložiti vse napore da se prenovi ostalih 50 % smučišča nad Bovcem.
Bluziti, kot govori Majnardi, da je dostava iz Bovca zgrešena in dolga 6 km, je precej žalostno. Samo nepoznavalci filozofije delovanja smučarskih gorskih centrov lahko tako razmišljajo. Bovec ima z dostavo iz kraja na Kanin veliko prednost. To je na daljši rok prednost vsakega resnega gorsko turističnega centra.
Edin žalost, ki ostaja, je razdvojenost med domačini. To je pa tako, da je enako po vseh centrih.
Kanin je Bovcu v 50 letih dal ogromno. Kanin bo Bovcu v naslednjih 40 letih dal še več, če bo sedaj prevladala resnična pozitivna volja Občinskega Sveta Občine Bovec in ne bo prevladalo ” obstreljevanje” enega dela svetnikov nasproti drugim.
Zbudite se svetniki Občine, da se vas volilci ne bodo sramovali.
V tujini pri vzdrževanju smučarske infrastrukture sodelujejo vsi ki so kakorkoli oziroma na kakršenkoli način povezani z smučišči. Vsi prispevajo svoj delež in tako tudi še kaj dobijo od države ali evrope. lp.
Brane dragi, najprej si oglej smučišče, četudi na temljevidu in boš mogoče pa le ugotovil, da pomeni smučišče Kanin- povezava na slovenski in italijanski strani- smučanje na terenu, ki je obrnjen proti severu in jugovzhodu. Pretežni del povezanega smučišča je na severni strani, kjer je pravzaprav ledišče. Zato tudi, v narečju domačinov Nevee, ker pomeni snežišče. Včasih je obstajalo to snežišče čez celo leto, lahko potrdijo domačini. Spodnji del, kjer je prelaz pa so slovenski domačini imenovali V Žlebeh in tam so hoteli na višini cca 1100 metrih n.v.
Danes je tam močno snežilo…, kot v Tamarju npr.
Radi pa smučarji pridejo tudi na našo sončno stran, da se malo odtajajo…
Terenov je na obeh straneh še ogromno, le niso do tja speljane smučarske naprave, so pa velčik izziv za turno smučanje, pozno v junij v višinah med 2000 in 2500 metri!
Res je, da se tega ni izrabilo in še še ne izrablja. To pove, da ima Kanin velike možnosti, je pa res, kar zaznavajo mnogi domačini z veliko grenkobo: “Za kaj nas imajo, smo zanje sploh Slovenci, ko beremo na spletu tako sovražne misli, zbadljivke, izživljanja na račun skoraj že izseljenih krajev, ki so si toliko obetali v časih, ko niso smeli govoriti slovensko pa so zdržali, sedaj pa se mnogi že sami spšrašujejo, kaj pravzaprav so ali niso to, kar so mislili doslej da so, da spadajo v slovensko kulturo, v slovenmsko gospodarstvo in državo in ne za mejo na Vršiču…0 Pa še boleče razkritje nekaterih, da je plo za zaroto in razdelitev denarja… Sizofreno in spolzko se zdi gojiti odnose z zamejskim prostorom, tukaj ob meji pa kazati figo. Vsi se čudijo, tudi, kot sem bral, na italijanski strani, karavana pa ponosno pleše dalje…
Zares, moje sočutje, ljudje ob meji ali med dvema mejama: Vršiččem in Učjo!
Jaz pa nečesa ne razumem. To ni le problem Kanina, ampak na splošno skoraj vseh smučišč v Sloveniji. Ko naprave in vsa tehnika funkcionira, se lepo prodajajo karte in lepo služi, ko pa pride na vrsto strošek vzdrževanja in investicij pa vsi čakajo na državni denar.
Zakaj nihče ne terja od odgovornih za poslovanje, kje so sredstva za obnovo in vzdrževanje, ki izhajajo iz prodaje? Upravnik smučišča je vedno neka gospodarska družba, finančni načrt vsake gospodarske družbe pa mora vključevati tudi postavke za vzdrževanje in investicije. Se mogoče motim?
To državo se nepretrgano ropa. Plenilci si polnijo žepe, politiki sodelujejo. Njihova čustva so vezana le na denar. Zmanjkuje za infrastrukturo, zdravstvo, šolstvo. Zgrešeni, precenjeni državni projekti, podcenjena stroka, nesposobna, koruptivna vodstva. Kam plujemo, kje bomo pristali.
Trenutno je Kanin zelo daleč od vsega.
Cesta? Zmenite se najprej doma, ker primernega sogovorinika nimate.
Če bo to smučišče zadnje na katerem bo še naraven sneg pomeni, da se mu bo vrednost skokovito dvignila. Čemu torej ne bi šel v stečaj in bil… s (podkupninami) poceni prodan. Mislite raje tri poteze naprej ne eno za nazaj po izvršenem dejstvu….
Ne filozofirat vsi skupaj. Smučišče je pod “prisilo” v stečaju. Kmalu bo prišel kak ruski oligarh in ga poceni kupil. A ne razumete da smo pod to “okupacijsko” vlado nevladnih organizaciji dejansko samopostrežna tujih agentov. Če recimo imajo hudo obremenjujoče dokaze o ključnih možeh naše oblasti smo gotovi. Če se namreč na svetovni ravni stvari obrnejo drugače bo uradni jezik pisan v čirilici…panjemajete???
Sam se dobro spomnim gradnje kaninske krožne gondole. Za postajo C so domačini, gorski reševalci in alpinisti opozarjali, da ni na pravem mestu, ker jo bo lahko odnesel snežni plaz. Nikogar od strokovnjakov niso poslušali. Čez nekaj let, ko je kabinska žičnica že obratovala, je pridrvel snežni plaz in precej poškodoval postajo C.
“Nevejsko sedlo” ima lepo slovensko ime Na Žlebeh (oziroma preval Na Žlebeh), ki je vsaj 100 let starejše kot na silo ustvajeno “snežno sedlo”.
Vsi bi radi državni denar na njihov račun. Nadzor je pa kao pritisk na poslovanje. Naredite si Kanin po svoji meri in s svojim denarjem. Hvala.
Tisti, ki smo že obiskovali kaninsko smučišče vemo, da moraš iz LJ v Bovec „okoli riti v varžet“. Se pravi vožnja čez Vršič – šele potem, ko je splužen, ali čez Predel, ali preko Tolmina.
Prava rešitev bi bil tunel od K.Gore do Trente. Tem bi se dolina odprla predvsem za poletni turizem, gospodarstvo itd. Drugič: če hočejo zanesljivo gondolo brez okvar, naj montirajo Laitnerjevo.
Tretjič pa: naj država malo pomiga, dobi še sredstva Alpe adria itd. Potrebno je gledati DOLGOROČNO !
Seveda bodo to zavirali najprej kranjskogorci, da jim ne bi gostje bežali …, potem je tu nesposobna državna ritolizna oblast itd.
Za gradnjo tunela pa najeti Kitajce, če hočemo imeti to v nekaj letih, ne v drugem stoletju.
—
Še ena zablojena slovenska zgodba
Krivec je zmeraj Krivec
ne vem zakaj ne dajo meddržavni natečaj da nekdo prevzame to lokacijo
Kanin se ne more z nikomer več v bivši jugi primerjat po infrastrukturi. Vsi so ga prehiteli. Na smučišču je vse za zamenjati. Ampak res vse. Imamo denar, oz ali sploh hočemo investirati. NE. Prodat vse za železo. smučišce pa ponuditi oz prodati nekomu ki bo iz njega naredil sodobno smučišče.
Vedno mi je bilo všeč na tem smučišču, zadnja leta pač nismo hodili ker iskreno je vse zgledalo tako staro, da ne omenjam gostinskega objekta. Škoda.
Premalo provizij, nikogar ne zanima.
Zelo dobro, objektivno povzeta zgodovina smučisca Kanin. Zal ni bilo pričakovati drugega. Kljub trudu nekaterih so se napake zaradi neupoštevanja realnih razmer, kar vrstile.
Ob prvi večji investiciji, povezava z Žlebmi, ki bi morala Kanin stabilizirati, je bila povezovalna sedežnica zgrešeno umeščena v prostor. Posledica – okvare, zastoji, stroski. Pričakovanega preboja ni bilo.
Druga napaka -Projektantna skupina iz Andore, ki je ekipo sfantazirala na enak način kot Poma začetnike Kanina. Odstop od realnosti je povzročil stečaj 2013.
Tretja napaka-Obnova stare dostavne žicnice, ki je požrla kar nekaj mil.v prepričanju, da je Kanin perspektivna lokacija za veliki megaprojekt, ki bo dokončno rešil vse probleme.
Če bi bilo to res bi se ponudili investitorji. Ostala je še samo država, ki pa ni nasedla.
Kanin je zelo majhno smučisce, ki v nobenem primeru, ob obupnih vrem. razmerah, ne prenese tako velike investicije.
Ob stečaju 2013 bi morali zagristi v cesto, ki bi bila v vsakem primeru nujna za bilo kakšno obnovo. Lahko bi pogledali na It. stran., kjer so tovornjaki vozili do vrha. Pri nas bi bilo dovolj do smučisca. Res bi več casa trajalio, vendar kmalu bi lahko prišli na goro brez drage in potratne dostavne naprave, kar bi bilo za tako majhno smuč. edino financno sprejemljivo. Glede na vse vremenske težave bi južna lega dostopa, v danasnjem casu, ko je meja snega nad 1500m ne predstavljala nemogoč problem. Kanin je dokaz kaj pomenijo nerealne želje, ki pripeljejo do zgrešenih odločitev ki izničijo ves trud in danes perspektivo razvoja na Bovškem in tudi Posočju.
Res škoda vsega, tudi osebnega angažmaja mnogih, ki jih osebno poznam v Bovcu. Ampak to ni dovolj pri strateških investicijah.
Sprašujem se, komu je očitno zelo do tega, da takšna prelepa destinacija propade…
saj cesta je do b postaje.
Se strinjam. Cesta bi bila rešitev. In Kanin ni v Triglavskem narodnem parku in je zaradi podnebnih sprememb vanj upravičeno vlagati.
Prestavite mejo na Soco, pa bo v dveh letih vse reseno.
Vse novo, podaljšati cesto do snne meje, žičniške naprave sistema leitner, ki ima dve jeklenici, da obvlada veter. Vse postaje naprav umestiti na bolj primerno mesto. Nova kkž iz 1500 m n.v. z le vstopno in izstopno postajo