Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Avtor: | 21. oktobra, 2023

Za napad skrajnežev Hamasa v soboto, 7. oktobra, na judovska naselja in masaker nad civilnim prebivalstvom vzdolž meje z Gazo nekateri, tudi pri nas, iščejo nekakšno razumevanje in opravičilo ter skušajo pozornost speljati drugam. Potrebno je jasno reči, da je pri pokolu šlo za zavržno teroristično dejanje in priznati, da Hamas pred časom ni bil brez razloga, tudi v okviru EU, uvrščen na spisek terorističnih organizacij. Za tovrstna dejanja ni opravičila, pika. Četudi ima kdo težave s pojmovanjem in z definicijo terorizma (izvajanjem nasilja nad civilnimi osebami za dosego nekega političnega cilja), je težko razumeti neprizadetost ob obglavljanju dojenčkov v zibelkah in drugih grozodejstvih pripadnikov Hamasa.

O vsej razsežnosti tega divjanja, ki zasluži vso obsodbo civiliziranega sveta, smo bili seznanjeni ne toliko iz naših kot tujih medijev.
Hamasa seveda ne gre enačiti s palestinskim narodom, ampak prej z njegovo nadlogo. Od leta 2006, od kar v Gazi izvaja strahovlado, je večkrat dokazal, da ne ceni niti življenj Palestincev. O tem sem na +portalu pisal maja leta 2021. Ob raketiranju izraelskih mest in izvajanju drugih nasilnih akcij Hamas dobro ve, da bodo sledila povračilna dejanja Izraela in da bodo žrtve ne toliko njegovi pripadniki, ampak v gosto naseljeni Gazi predvsem palestinski civilisti. Njegovi jetniki in živi ščit.

Hamas orožje namešča in napade vrši iz stanovanjskih stavb, šol in bolnišnic ali njihove neposredne bližine. Seveda ve, da to mednarodno humanitarno pravo prepoveduje. In dobro mu je znano, da v kolikor vrši napade iz civilnih objektov, ti postanejo legitimna tarča. Vendar so za Hamas, katerega politični vodje sedijo na varnem v tujini, bolj kot življenja sonarodnjakov pomembne točke v propagandnih prizadevanjih pred svetovno javnostjo očrniti izraelsko stran. In ta so uspešnejša, če je število mrtvih Palestincev in razrušene infrastrukture veliko in če so med žrtvami tudi pripadniki agencij OZN in drugih mednarodnih humanitarnih organizacij. Organizacij, ki za razliko od Hamasa skrbijo za preživetje civilistov v Gazi.

Od humanitarne pomoči iz tujine si Hamas seveda precejšen kos odreže tudi sam. Skrb za obnovo zrušenega pa je po vsaki Hamasovi avanturi tako in tako v veliki meri prevzemala EU oziroma njeni davkoplačevalci. Seveda je tudi tu šlo veliko nenadzorovanega gradbenega materiala za gradnjo tunelov in drugih vojaških instalacij Hamasa.

Treba je tudi jasno povedati, da Hamas za razliko od Fataha oziroma na žalost skorumpirane palestinske avtonomne oblasti na Zahodnem bregu (reke Jordan) Izraelu ne priznava pravice do obstoja. Zadal si je cilj, da ga uniči oziroma Izraelce potisne v Sredozemsko morje. In ne ostaja le pri besedah, kar vse k reševanju matere kriz vsekakor ne prispeva, da ne rečemo, da ga onemogoča. Treba je tudi poudariti, da ima Izrael kot vsaka druga država vso pravico do samoobrambe po 51. členu Ustanovne listine OZN in to individualne ali skupaj z zavezniki, Američani ali kom drugim. Ta pa mora biti sorazmerna in v skladu z vojnim ozirom mednarodnim humanitarnim pravom.

Spomniti velja, da je do osnovanja države Izrael prišlo ravno na podlagi odločitev OZN – Resolucije OZN (A/RES3236) iz leta 1947 in Resolucije A/RES194 iz leta 1948. Pravzaprav je šlo za odločitev o oblikovanju dveh držav – Izraela in Palestine. Pripadniki enega in drugega naroda so namreč v preteklosti živeli na tem območju.

Načrt OZN je predvideval razdelitev Palestine na dve državi, judovsko in arabsko. Judje so predlog načrta sprejeli, čeprav jim ni bil povsem všeč. Arabci so načrt zavrnili. Po sprejemu resolucije v OZN je v Palestini izbruhnila državljanska vojna, zato načrt o delitvi Palestine ni bil popolnoma uresničen. (Slika: Wikipedia)

V času po prvi svetovni vojni je bilo ozemlje pod britanskim mandatom in pred tem del Otomanskega imperija. Palestinci in arabski sosedje se z odločitvijo svetovne organizacije niso strinjali in so se raje odločili za vojno. Danes jim je, vsaj večini, tega verjetno žal. Vojno z Izraelci so namreč izgubili. V zaostrenih razmerah je veliko arabskega življa odšlo z ozemlja Izraela, vanj pa se je zateklo veliko Judov, ki so pred tem živeli v sosednjih arabskih državah.

Od takrat do danes je sledilo še več vojn in takšnih ali drugačnih kriz, kjer je arabska stran potegnila kratko. Pri tem so Izraelci v vojni leta 1967 dodatno zasedli palestinska oziroma arabska ozemlja. Bili so tudi poskusi, da se najde izhod iz začaranega kroga nasilja. Skrajnežem zdaj na palestinski, zdaj na izraelski strani je vedno uspelo ta mirovna prizadevanja spodkopati. Yitzak Rabin, predsednik izraelske vlade, je za njih celo plačal z življenjem. Padel je pod streli judovskega skrajneža.

Zadnji mirovni poskus je bil pod posredništvom ZDA leta 2014. Znana je izjava Johna Kerrya, takratnega ameriškega zunanjega ministra: “Konje lahko pripelješ do vodnjaka, ne moreš jih pa prisiliti, da pijejo.” Vrsta arabskih držav, katerim je predvsem ekstremni Hamas začel iti na živce, je med tem normalizirala svoje odnose z Izraelom, ne nazadnje, ker so se čutile ogrožene s strani Irana. Ravno njegov teokratski režim, ki Izraelu enako ne priznava pravice do obstoja, je pokrovitelj Hamasa in Hezbolaha v sosednjem Libanonu in še nekaj drugih ekstremističnih milic na Bližnjem vzhodu. Hamasu dobavlja orožje in nudi vsestransko podporo.

Položaj širokega kroga Palestincev v Gazi in na okupiranih območjih je ob tem ostajal slab. V to sem se pred leti, ko sem obiskal Izrael in Palestino oziroma Sveto deželo, prepričal tudi sam. Ob misli, kaj so Judje doživeli v drugi svetovni vojni, je težko razumeti izraelski odnos do njih kot drugorazrednih. Med Palestinci je bilo tako čutiti zagrenjenost in nezadovoljstvo, če že ne česa več.

Palestinci imajo vsekakor pravico do samoodločbe in lastne države. Veljala je za nas Slovence, velja tudi zanje. Pri tem pa se bodo morali izprašati, poenotiti in distancirati od Hamasa oziroma ga osamiti ter onemogočiti. Pravico do lastne države imajo seveda tudi Judje oziroma Izraelci. To si morajo priznati drug drugemu. Rešitev je torej v dveh državah, ki druga poleg druge živita v miru. Treba pa je dodati, da je bilo dejanja zadnjih izraelskih vlad pod vodstvom Benjamina Netanjahuja razumeti kot prizadevanja v drugo, nasprotno smer. Misli se na politiko nadaljnjega naseljevanja judovskega življa na okupiranem Zahodnem bregu. S čimer so se tudi kršile določbe mednarodnega prava oziroma četrte Ženevske konvencije. Tu so bile nenazadnje tudi neposredne izjave izraelskega premiera o priključitvi Zahodnega brega Izraelu. Na drugi strani pa se je zmanjševala podpora ideji dveh držav tudi na palestinski strani.

Rešitev v obliki ene države od reke Jordan do sredozemske obale ni dobra. To spoznanje je najbrž navedlo Yaira Lapida, predsednika izraelske vlade, da je v svojem nagovoru Generalni skupščini OZN septembra 2022 jasno podprl rešitev v obliki dveh. Vprašanje je namreč, kakšna država bi bil Izrael, če bi vnjem po skoraj stoletnem prelivanju krvi živeli tako eni kot drugi? Glede na rodnost bi palestinski živelj kaj hitro prehitel judovskega. Če bo Izrael še naprej demokratična država, tako ne bo več judovski. Če pa bo kljub temu to ostal, pa ne bo demokratičen, oziroma bo palestinsko prebivalstvo živelo v nekakšnem apartheidu. Mislim, da si večina Izraelcev vendarle želi živeti v demokratični judovski državi in normalni članici mednarodne skupnosti.

Upajmo torej, da bo spoznanje o dveh državah po tej še eni očitno zelo krvavi epizodi vendarle prevladalo na obeh straneh in da bo diplomacija dobila prednost pred nasiljem. Da bodo eni in drugi zajeli iz vodnjaka modrosti in se končno dogovorili in bili ob pomoči mednarodne skupnosti deležni ustreznih varnostnih garancij in pomoči pri obnovi. V dobro obeh narodov, sožitja na Bližnjem vzhodu in miru v svetu. Vse druge alternative so slabše, kratkega daha in garant nadaljnje nestabilnosti in novega kroga nasilja.

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

13 komentarjev

  1. slavkope

    Za rešitev spora je najprej potrebno na obeh sprtih straneh brezpogojno sprejeti odločitev o premirju oz. brezpogojno odložiti orožje.
    Prednostno je z vsemi silami mednarodnih humanitarnih organizacij potrebno zagotoviti osvoboditev vseh talcev ter nujno oskrbo civilnih žrtev terorizma in vojne agresije na obeh straneh.
    Za red na meji med Izraelom in Gazo morajo poskrbeti začasne oborožene sile pod absolutnim nadzorom OZN, sestavljene iz oboroženih sil tretjih držav – članic OZN.
    Obe strani v sporu se morata vnaprej odreči “dokončni rešitvi spora”, ki v praksi lahko pomeni le popolno izničenje ene od strani.
    Obe strani se morata obvezati, da bosta brez terorističnega in vojaškega nasilja vztrajno skušali vzpostavljati medsebojno spoštovanje in zaupanje kot edino možno osnovo dolgoročnejšega premirja in miru.
    Šele v ozračju dolgoročnejšega premirja in miru bo na obeh straneh mogoče legalno in legitimno izvoliti opolnomočene politične predstavnike, ki se bodo lahko legalno in legitimno pogajali med seboj za pošteno in trajno sožitje dveh svobodnih, samostojnih in odgovornih držav ter nacij.

    • brane

      Pravljicar

    • Miller

      Pred dnevi je bilo glasovanje v Varnostnem svetu.
      ZDA so dale veto na mirovni predlog. Toliko o miru.

      Istočasno Bide z govorniških odrov prepričuje svet (s sredincem), da je za mir, obenem pa privleče dve floti.
      Zdaj so se opogumili še Kitajci.
      Pravijo, da je najbolj nevaren v vodi tisti krokodil, ki ga ne vidiš. Ja, podmornic s stotinami jedrskih konic se ne vidi.

      Zgodovina dokazuje, da so vsi naj naj stručkoti za krizna politična dogajanja, vedno falili.

      In kaj pravi baba Vanga ?

      ps: največji car je APnB2, ki je v štorijo vmešal boljševike… , Rasputina pa pozabil… (za umret od smeha)

      • APMMB2

        V sobotem Delu in Sbotni prilogi sta spregovarila dava najbolj cenjena uma v Sloveniji,Slavoj Žižek in Rudi RRzman.
        Oba na dolgo in široko razpredata o ubogih Palesticih, ki jih zatirajo Judje v Izraelu.
        Opisujeta pomanjkanje, zatiranje, nesvobodo.
        Vsa ta Glgota traja vse od ustanovitve Izraela, ko so Arabci napadli komaj ustanovljano judovsko državo in bili poraženi. Takrat bi naj iz Palestine pobegnilo 900 tisoč Palestincev.
        Naselili so se v sosednjih državah, Egiptu, Jordaniji, Libanonu in Siriji.
        Prav ti begunci pa so postali plen Sovjetske zveze, ki je postala njihov zaščitnik v bistvu pa jih vse do danes, ko Sovjetske zveze ni več izrablja Rusija.
        Dokaj nerazviti narod, Palestinci, so do zob obroženi in povzročajo nemire v Izraelu, v soseščini in po celem svetu.
        Sovjetska zveza jih je v sedmdesetih letih vzgojila v terorističen narod,ki seje smrt in strah po celem svetu.
        Vemo zakaj?
        Palestina je vstopna točka do naftnih zalog na Bližnjem vzhodu. Ko pride do nemirov in vojne v Izraeelu, poskočijo cene nafte na svetovnih trgih in Rusija, kot velika izvoznica energentov profitira.
        Tukaj je glavni razlog za rusko podporo Palestincem.
        Potrebno pa je poseči le malo nazaj v zgodovino in se seznaniti z diverzanstkimi akcijami Sovjetske zveze in vazalne države Jugoslavije.
        Sovjetska zveza je bila izvor vseh komunističnih revolucij po svetu in je s svojim vazalom Josipom Brozom vzpodbujala revolucije in na čelo osvobojenih držav postavljala diktatorje, ki so še bolj zatirali svoje ljudi, kot kolonisti.
        Tako so počeli tudi s Palestici, ki so jim podarili terorista, diktatorja in kot smo zvedeli, tudi velikega zapravljivca Jaserja Arafata.
        Ta je spremenil Palestince v militantnen terorističen narod.
        Vsi Palestinci od prvega do zadnjega so teroristi. Nešteto slik in filmov nam kaže, kako že rosno mlade fantiče slikajo z morilskim orožjem in pretijo Izraelu.
        Rusi to podpirajo, saj dokler bodo Palstinci militantni teroristi, ki se bodo pripravjeni razstreliti, jih bodo Rusi s pridom izkoriščali.
        Sedaj pa se vrnimo k našima filozofskima veleikanoma. Oba vesta, da vlada v Izraelu neznosen teror,naravnost fašizem!?
        Izrael je sodobna demokratična država, kjer imajo državljani vse svoboščine in pravice, kot v vseh demokratičnih državah. To velja ne samo za Jude, temveč tudi za Palestince. V kolikor Palestinci v Izraelu nočejo priznati države Izrael je to njihova odločitev, zavedati pa se morajo, da pri nihovih mecenih Rusih takšne svobode ne bi imeli. Prej ali slej bi jih demoratični humanist Putin pospravil.
        Tukaj pa se je potrebno vprašati,ali sta veleuma slovenske inteligence slepa, ali pa zaslepljena? Menim, da sta zaslepljena. Oba sta namreč ultra levičarja, ki vidita prihodnost človeštva v komunističnem raju.
        In tukaj se sparašujem, ali nista doživela bankrot Sovjetske zveze, pa tudi Slovenije? Ali nista opazila, da je največji ekspriment v zgodovini človeštva, uvedba komunizma , propadel?
        Kako je mogoče, da se še vedno ukvarjata s propadlo ideologijo in sta podobna zastarelim “ajenponarjem”, ki želijo s parno lokomotivo zamenjati sodobne eleketrične lokomotive.
        Še bolj presunljivo pa je to, da zavajata Slovence in jim vsiljujeta nekaj, kar je propadlo
        Miller, ali je to dovolj?

  2. Jaz

    Dialektika absolutnega zla je takšna da za ceno lastnih žrtev pridobiš kredibilnost svoje ideologije v svetovni javnosti. Takšno početje je bila Držažgoška bitka. Izzoveš premočnega sovražnika, nato se umakneš da se ta znese nad nemočnim prebivalstvom. To počenjajo Hamasovci.

    • Miller

      Tov.Twito pravi, da se moramo oborožiti.
      Hm, š čim ?
      Kakor je JLA pobrala orožje iz skladišč teritorialne, tko je Janša pobral orožje in ga šenku v Ukrajino, noben pa ne more 100% trditi, da ni pristalo v rokah Hamasa.
      Zdej smo pa brez.
      Enkrat JLA drugič tov. Twito.
      Grem v Semenarno po vile.
      Legalno.
      Za hudo silo bodo.

      • uroš gabrijelčič

        Je bil pa jasnoviden tale vaš twito, da je več kot 3o let hranil orožje teritorialne obrambe za Ukrajino! Veste iz prve roke, a ne?

        • Miller

          Mešetar z orožjem, vedno mešetar. Od mariborskega letališča dalje.

  3. tl

    Glede na vse, kar se je tam dogajalo, se dogaja in se bo še dogajalo, je odgovor na vprašanje iz naslova članka enostaven: ne.

    Avtorju pa hvala za ta in ostale kakovostne članke, ki jih piše za ta portal.

    #TooLate

  4. APMMB2

    Tisočletja so živeli Judje in Palestinci v miru.
    Palestina je bila ena revnejšh pokrajin v širnem arabskem svetu. Bila je pašnik za ovce, ki so ih pasli tako Palestinci,kot Judje.
    Pregnani Judje po svetu, pa so se izobrazili in izkazali vse svoje talente in postali ena najnaprednejših nacij na svetu. Glede na števičnost imajo največje glave v svojem rodu.
    Po svetu so bili zaradi prav teh lastnosti preganjani, saj ne velja samo v Sloveniji želja, da bi sosedu krava crknila.
    Šreganjanja in pogromi so si sledili povsod po svetu in voditeljem je prišlo na misel, da si v Palestini uredijo svojo državo.
    Začeli so naseljevatu Palestino, neplodno zemljo, pol puščavo in jo spreminjati v cetoči raj. Palestince je to presunilo in zaželeli so si, da bi sosedu krava cerknila.
    Spor je postajal vs evečji pred vsem zato, ker je Izrael postajal resna država, Palestinci pa niso mogli slediti napredku in postali kmetje na šahovnici Sovjetske zveze.
    Sovjetska zveza je bila eno največjih zla na svetu.
    Boljševiki so irili komunizem po svetu in sprožali revolucije,ki so odnesle nad 100 milijonov nedolžnih žertev.
    Za zaveznike so si izbrali Palestince in jih zastrupili s sovraštvom, do Izraela, do razvitega sveta pod parolo uničenja kapitalizma.
    Sovjetska zvez je ob pomoči Jugoslavije šolala teroriste, jih oboroževala, Jugoslavija pa tudi zdravuila in rehabilitirala.
    Zako s eje rodil terorizem,ki ogroža celi svet.
    Teroristi so organizirano morili pos vetu in sejali preplah.
    To počno še danes. Ali ni začasna ukinitev Šengena prav zasluga palestinskih teroristov?
    Terorizem je potrebno izkoreniniti.
    In jedro terorizma je prav Palestina in Plestinci.
    Vse laži in natolcevanja o judovskemu terorju v Izraelu se razblinijo ob dejstvu, da je Izrasel sodobna demokracija,ki priznava enakopravnost svojih državljanov, tudi Palestincev, Izrael priznava lastnino in jo ustavno ščiti.
    Samo to dvoje jasno kaže, da Palestici niso zapostavljeni in jim nihče ne jemlje zemlje.
    Res pa je, da vlada v Izraelu teror, kakršnega je uganja Janez Janša, pred je zasijala svoboda v Sloveniji.
    Sedaj imamo svobodo in privoščimo jo tudi Palstincem.
    Največji zapor na svetu Gazo so vodili Palestinci, teroristi Hamasa. Vso upravo v Gazi ima v rokah Hamas. Palestici dobivajo milijardne pomoči, ki pa jih namenjajo pred vsem za orožje in terorizem.
    Upajmo, da bo kakšen terorističen napad v Ljubljani podprt z Levico doprinesel kanček svobode v Palestini, ko bo pokončal nekaj nedožnih Slovncev.
    S pokoli, poboji in rušenjem bo svoboda v Palestin zasijala v polne sijaju.

  5. DexPex

    prava se držijo le civilizirani narodi. Nomadov pravo ne zanima. Oni so na nivoju starešinske politike.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?

Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Logarjeva izjava za tednik Reporter, češ da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika SDS, je lep zaključek evrovizijske popevke. Na Švedskem.je slavil švicarski Nihče (Nemo), ki se ne opredeljuje niti kot moški niti kot ženska, kar bi lahko v političnem jeziku prevedli, kot da ni ne tič ne miš. Sarkastična primerjava z Logarjevim popotovanjem od SDS do nečesa velikega, kar šele pride, se ponuja kar sama. Leto in pol po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, ko je Logar povedal znameniti stavek, kako da je vse skupaj začetek nečesa velikega, je nastopilo tveganje t.i. praznega teka. Pozornost medijev je začela pešati, javnomnenjske ankete niso zastonj in nekaj je bilo treba ukreniti. Izjava o pripravljenosti prevzema SDS je zadetek v polno.

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.

Obzorja duha Mateja Tonina in Janeza Ciglerja Kralja

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je nuna Romana Kocjančič, ki na nacionalki urejuje versko oddajo Obzorja duha, kršila Kodeks novinarske etike, ko je v prispevku o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja diskriminirala podpornike zakona, saj jim je bila kratena pravica, da v oddaji enakopravno predstavijo svoje poglede. Toda Romano Kocjančič sta v bran vzela Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, in vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj, ki sta zgodbo obrnila na glavo in iz urednice naredila žrtev, in sicer z argumentom, da utišanje argumentov, ki ti niso všeč, vodi v totalitarizem – in da se je temu treba upreti.

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.

1. maj – Intervju z umetno inteligenco

Namesto nepotrebnega politiziranja prvomajskega praznovanja, ki nam razen višje branosti ne bi prineslo nič pametnega, smo se raje odločili, da o pomenu delavskega praznika povprašamo umetno inteligenco. Odgovori so večinoma pričakovani. Se pa vseeno zdi, da ima tudi trenutno dosegljiva umetna inteligenca jasno politično usmerjenost. Na nekaj mestih smo vseeno uredniško nekoliko posegli v odgovore umetne inteligence. Če najdete vsaj en takšen poseg, lahko nanj opozorite v komentarjih bralcev.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?