Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Avtor: | 21. oktobra, 2023

Za napad skrajnežev Hamasa v soboto, 7. oktobra, na judovska naselja in masaker nad civilnim prebivalstvom vzdolž meje z Gazo nekateri, tudi pri nas, iščejo nekakšno razumevanje in opravičilo ter skušajo pozornost speljati drugam. Potrebno je jasno reči, da je pri pokolu šlo za zavržno teroristično dejanje in priznati, da Hamas pred časom ni bil brez razloga, tudi v okviru EU, uvrščen na spisek terorističnih organizacij. Za tovrstna dejanja ni opravičila, pika. Četudi ima kdo težave s pojmovanjem in z definicijo terorizma (izvajanjem nasilja nad civilnimi osebami za dosego nekega političnega cilja), je težko razumeti neprizadetost ob obglavljanju dojenčkov v zibelkah in drugih grozodejstvih pripadnikov Hamasa.

O vsej razsežnosti tega divjanja, ki zasluži vso obsodbo civiliziranega sveta, smo bili seznanjeni ne toliko iz naših kot tujih medijev.
Hamasa seveda ne gre enačiti s palestinskim narodom, ampak prej z njegovo nadlogo. Od leta 2006, od kar v Gazi izvaja strahovlado, je večkrat dokazal, da ne ceni niti življenj Palestincev. O tem sem na +portalu pisal maja leta 2021. Ob raketiranju izraelskih mest in izvajanju drugih nasilnih akcij Hamas dobro ve, da bodo sledila povračilna dejanja Izraela in da bodo žrtve ne toliko njegovi pripadniki, ampak v gosto naseljeni Gazi predvsem palestinski civilisti. Njegovi jetniki in živi ščit.

Hamas orožje namešča in napade vrši iz stanovanjskih stavb, šol in bolnišnic ali njihove neposredne bližine. Seveda ve, da to mednarodno humanitarno pravo prepoveduje. In dobro mu je znano, da v kolikor vrši napade iz civilnih objektov, ti postanejo legitimna tarča. Vendar so za Hamas, katerega politični vodje sedijo na varnem v tujini, bolj kot življenja sonarodnjakov pomembne točke v propagandnih prizadevanjih pred svetovno javnostjo očrniti izraelsko stran. In ta so uspešnejša, če je število mrtvih Palestincev in razrušene infrastrukture veliko in če so med žrtvami tudi pripadniki agencij OZN in drugih mednarodnih humanitarnih organizacij. Organizacij, ki za razliko od Hamasa skrbijo za preživetje civilistov v Gazi.

Od humanitarne pomoči iz tujine si Hamas seveda precejšen kos odreže tudi sam. Skrb za obnovo zrušenega pa je po vsaki Hamasovi avanturi tako in tako v veliki meri prevzemala EU oziroma njeni davkoplačevalci. Seveda je tudi tu šlo veliko nenadzorovanega gradbenega materiala za gradnjo tunelov in drugih vojaških instalacij Hamasa.

Treba je tudi jasno povedati, da Hamas za razliko od Fataha oziroma na žalost skorumpirane palestinske avtonomne oblasti na Zahodnem bregu (reke Jordan) Izraelu ne priznava pravice do obstoja. Zadal si je cilj, da ga uniči oziroma Izraelce potisne v Sredozemsko morje. In ne ostaja le pri besedah, kar vse k reševanju matere kriz vsekakor ne prispeva, da ne rečemo, da ga onemogoča. Treba je tudi poudariti, da ima Izrael kot vsaka druga država vso pravico do samoobrambe po 51. členu Ustanovne listine OZN in to individualne ali skupaj z zavezniki, Američani ali kom drugim. Ta pa mora biti sorazmerna in v skladu z vojnim ozirom mednarodnim humanitarnim pravom.

Spomniti velja, da je do osnovanja države Izrael prišlo ravno na podlagi odločitev OZN – Resolucije OZN (A/RES3236) iz leta 1947 in Resolucije A/RES194 iz leta 1948. Pravzaprav je šlo za odločitev o oblikovanju dveh držav – Izraela in Palestine. Pripadniki enega in drugega naroda so namreč v preteklosti živeli na tem območju.

Načrt OZN je predvideval razdelitev Palestine na dve državi, judovsko in arabsko. Judje so predlog načrta sprejeli, čeprav jim ni bil povsem všeč. Arabci so načrt zavrnili. Po sprejemu resolucije v OZN je v Palestini izbruhnila državljanska vojna, zato načrt o delitvi Palestine ni bil popolnoma uresničen. (Slika: Wikipedia)

V času po prvi svetovni vojni je bilo ozemlje pod britanskim mandatom in pred tem del Otomanskega imperija. Palestinci in arabski sosedje se z odločitvijo svetovne organizacije niso strinjali in so se raje odločili za vojno. Danes jim je, vsaj večini, tega verjetno žal. Vojno z Izraelci so namreč izgubili. V zaostrenih razmerah je veliko arabskega življa odšlo z ozemlja Izraela, vanj pa se je zateklo veliko Judov, ki so pred tem živeli v sosednjih arabskih državah.

Od takrat do danes je sledilo še več vojn in takšnih ali drugačnih kriz, kjer je arabska stran potegnila kratko. Pri tem so Izraelci v vojni leta 1967 dodatno zasedli palestinska oziroma arabska ozemlja. Bili so tudi poskusi, da se najde izhod iz začaranega kroga nasilja. Skrajnežem zdaj na palestinski, zdaj na izraelski strani je vedno uspelo ta mirovna prizadevanja spodkopati. Yitzak Rabin, predsednik izraelske vlade, je za njih celo plačal z življenjem. Padel je pod streli judovskega skrajneža.

Zadnji mirovni poskus je bil pod posredništvom ZDA leta 2014. Znana je izjava Johna Kerrya, takratnega ameriškega zunanjega ministra: “Konje lahko pripelješ do vodnjaka, ne moreš jih pa prisiliti, da pijejo.” Vrsta arabskih držav, katerim je predvsem ekstremni Hamas začel iti na živce, je med tem normalizirala svoje odnose z Izraelom, ne nazadnje, ker so se čutile ogrožene s strani Irana. Ravno njegov teokratski režim, ki Izraelu enako ne priznava pravice do obstoja, je pokrovitelj Hamasa in Hezbolaha v sosednjem Libanonu in še nekaj drugih ekstremističnih milic na Bližnjem vzhodu. Hamasu dobavlja orožje in nudi vsestransko podporo.

Položaj širokega kroga Palestincev v Gazi in na okupiranih območjih je ob tem ostajal slab. V to sem se pred leti, ko sem obiskal Izrael in Palestino oziroma Sveto deželo, prepričal tudi sam. Ob misli, kaj so Judje doživeli v drugi svetovni vojni, je težko razumeti izraelski odnos do njih kot drugorazrednih. Med Palestinci je bilo tako čutiti zagrenjenost in nezadovoljstvo, če že ne česa več.

Palestinci imajo vsekakor pravico do samoodločbe in lastne države. Veljala je za nas Slovence, velja tudi zanje. Pri tem pa se bodo morali izprašati, poenotiti in distancirati od Hamasa oziroma ga osamiti ter onemogočiti. Pravico do lastne države imajo seveda tudi Judje oziroma Izraelci. To si morajo priznati drug drugemu. Rešitev je torej v dveh državah, ki druga poleg druge živita v miru. Treba pa je dodati, da je bilo dejanja zadnjih izraelskih vlad pod vodstvom Benjamina Netanjahuja razumeti kot prizadevanja v drugo, nasprotno smer. Misli se na politiko nadaljnjega naseljevanja judovskega življa na okupiranem Zahodnem bregu. S čimer so se tudi kršile določbe mednarodnega prava oziroma četrte Ženevske konvencije. Tu so bile nenazadnje tudi neposredne izjave izraelskega premiera o priključitvi Zahodnega brega Izraelu. Na drugi strani pa se je zmanjševala podpora ideji dveh držav tudi na palestinski strani.

Rešitev v obliki ene države od reke Jordan do sredozemske obale ni dobra. To spoznanje je najbrž navedlo Yaira Lapida, predsednika izraelske vlade, da je v svojem nagovoru Generalni skupščini OZN septembra 2022 jasno podprl rešitev v obliki dveh. Vprašanje je namreč, kakšna država bi bil Izrael, če bi vnjem po skoraj stoletnem prelivanju krvi živeli tako eni kot drugi? Glede na rodnost bi palestinski živelj kaj hitro prehitel judovskega. Če bo Izrael še naprej demokratična država, tako ne bo več judovski. Če pa bo kljub temu to ostal, pa ne bo demokratičen, oziroma bo palestinsko prebivalstvo živelo v nekakšnem apartheidu. Mislim, da si večina Izraelcev vendarle želi živeti v demokratični judovski državi in normalni članici mednarodne skupnosti.

Upajmo torej, da bo spoznanje o dveh državah po tej še eni očitno zelo krvavi epizodi vendarle prevladalo na obeh straneh in da bo diplomacija dobila prednost pred nasiljem. Da bodo eni in drugi zajeli iz vodnjaka modrosti in se končno dogovorili in bili ob pomoči mednarodne skupnosti deležni ustreznih varnostnih garancij in pomoči pri obnovi. V dobro obeh narodov, sožitja na Bližnjem vzhodu in miru v svetu. Vse druge alternative so slabše, kratkega daha in garant nadaljnje nestabilnosti in novega kroga nasilja.

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

13 komentarjev

  1. slavkope

    Za rešitev spora je najprej potrebno na obeh sprtih straneh brezpogojno sprejeti odločitev o premirju oz. brezpogojno odložiti orožje.
    Prednostno je z vsemi silami mednarodnih humanitarnih organizacij potrebno zagotoviti osvoboditev vseh talcev ter nujno oskrbo civilnih žrtev terorizma in vojne agresije na obeh straneh.
    Za red na meji med Izraelom in Gazo morajo poskrbeti začasne oborožene sile pod absolutnim nadzorom OZN, sestavljene iz oboroženih sil tretjih držav – članic OZN.
    Obe strani v sporu se morata vnaprej odreči “dokončni rešitvi spora”, ki v praksi lahko pomeni le popolno izničenje ene od strani.
    Obe strani se morata obvezati, da bosta brez terorističnega in vojaškega nasilja vztrajno skušali vzpostavljati medsebojno spoštovanje in zaupanje kot edino možno osnovo dolgoročnejšega premirja in miru.
    Šele v ozračju dolgoročnejšega premirja in miru bo na obeh straneh mogoče legalno in legitimno izvoliti opolnomočene politične predstavnike, ki se bodo lahko legalno in legitimno pogajali med seboj za pošteno in trajno sožitje dveh svobodnih, samostojnih in odgovornih držav ter nacij.

    • brane

      Pravljicar

    • Miller

      Pred dnevi je bilo glasovanje v Varnostnem svetu.
      ZDA so dale veto na mirovni predlog. Toliko o miru.

      Istočasno Bide z govorniških odrov prepričuje svet (s sredincem), da je za mir, obenem pa privleče dve floti.
      Zdaj so se opogumili še Kitajci.
      Pravijo, da je najbolj nevaren v vodi tisti krokodil, ki ga ne vidiš. Ja, podmornic s stotinami jedrskih konic se ne vidi.

      Zgodovina dokazuje, da so vsi naj naj stručkoti za krizna politična dogajanja, vedno falili.

      In kaj pravi baba Vanga ?

      ps: največji car je APnB2, ki je v štorijo vmešal boljševike… , Rasputina pa pozabil… (za umret od smeha)

      • APMMB2

        V sobotem Delu in Sbotni prilogi sta spregovarila dava najbolj cenjena uma v Sloveniji,Slavoj Žižek in Rudi RRzman.
        Oba na dolgo in široko razpredata o ubogih Palesticih, ki jih zatirajo Judje v Izraelu.
        Opisujeta pomanjkanje, zatiranje, nesvobodo.
        Vsa ta Glgota traja vse od ustanovitve Izraela, ko so Arabci napadli komaj ustanovljano judovsko državo in bili poraženi. Takrat bi naj iz Palestine pobegnilo 900 tisoč Palestincev.
        Naselili so se v sosednjih državah, Egiptu, Jordaniji, Libanonu in Siriji.
        Prav ti begunci pa so postali plen Sovjetske zveze, ki je postala njihov zaščitnik v bistvu pa jih vse do danes, ko Sovjetske zveze ni več izrablja Rusija.
        Dokaj nerazviti narod, Palestinci, so do zob obroženi in povzročajo nemire v Izraelu, v soseščini in po celem svetu.
        Sovjetska zveza jih je v sedmdesetih letih vzgojila v terorističen narod,ki seje smrt in strah po celem svetu.
        Vemo zakaj?
        Palestina je vstopna točka do naftnih zalog na Bližnjem vzhodu. Ko pride do nemirov in vojne v Izraeelu, poskočijo cene nafte na svetovnih trgih in Rusija, kot velika izvoznica energentov profitira.
        Tukaj je glavni razlog za rusko podporo Palestincem.
        Potrebno pa je poseči le malo nazaj v zgodovino in se seznaniti z diverzanstkimi akcijami Sovjetske zveze in vazalne države Jugoslavije.
        Sovjetska zveza je bila izvor vseh komunističnih revolucij po svetu in je s svojim vazalom Josipom Brozom vzpodbujala revolucije in na čelo osvobojenih držav postavljala diktatorje, ki so še bolj zatirali svoje ljudi, kot kolonisti.
        Tako so počeli tudi s Palestici, ki so jim podarili terorista, diktatorja in kot smo zvedeli, tudi velikega zapravljivca Jaserja Arafata.
        Ta je spremenil Palestince v militantnen terorističen narod.
        Vsi Palestinci od prvega do zadnjega so teroristi. Nešteto slik in filmov nam kaže, kako že rosno mlade fantiče slikajo z morilskim orožjem in pretijo Izraelu.
        Rusi to podpirajo, saj dokler bodo Palstinci militantni teroristi, ki se bodo pripravjeni razstreliti, jih bodo Rusi s pridom izkoriščali.
        Sedaj pa se vrnimo k našima filozofskima veleikanoma. Oba vesta, da vlada v Izraelu neznosen teror,naravnost fašizem!?
        Izrael je sodobna demokratična država, kjer imajo državljani vse svoboščine in pravice, kot v vseh demokratičnih državah. To velja ne samo za Jude, temveč tudi za Palestince. V kolikor Palestinci v Izraelu nočejo priznati države Izrael je to njihova odločitev, zavedati pa se morajo, da pri nihovih mecenih Rusih takšne svobode ne bi imeli. Prej ali slej bi jih demoratični humanist Putin pospravil.
        Tukaj pa se je potrebno vprašati,ali sta veleuma slovenske inteligence slepa, ali pa zaslepljena? Menim, da sta zaslepljena. Oba sta namreč ultra levičarja, ki vidita prihodnost človeštva v komunističnem raju.
        In tukaj se sparašujem, ali nista doživela bankrot Sovjetske zveze, pa tudi Slovenije? Ali nista opazila, da je največji ekspriment v zgodovini človeštva, uvedba komunizma , propadel?
        Kako je mogoče, da se še vedno ukvarjata s propadlo ideologijo in sta podobna zastarelim “ajenponarjem”, ki želijo s parno lokomotivo zamenjati sodobne eleketrične lokomotive.
        Še bolj presunljivo pa je to, da zavajata Slovence in jim vsiljujeta nekaj, kar je propadlo
        Miller, ali je to dovolj?

  2. Jaz

    Dialektika absolutnega zla je takšna da za ceno lastnih žrtev pridobiš kredibilnost svoje ideologije v svetovni javnosti. Takšno početje je bila Držažgoška bitka. Izzoveš premočnega sovražnika, nato se umakneš da se ta znese nad nemočnim prebivalstvom. To počenjajo Hamasovci.

    • Miller

      Tov.Twito pravi, da se moramo oborožiti.
      Hm, š čim ?
      Kakor je JLA pobrala orožje iz skladišč teritorialne, tko je Janša pobral orožje in ga šenku v Ukrajino, noben pa ne more 100% trditi, da ni pristalo v rokah Hamasa.
      Zdej smo pa brez.
      Enkrat JLA drugič tov. Twito.
      Grem v Semenarno po vile.
      Legalno.
      Za hudo silo bodo.

      • uroš gabrijelčič

        Je bil pa jasnoviden tale vaš twito, da je več kot 3o let hranil orožje teritorialne obrambe za Ukrajino! Veste iz prve roke, a ne?

        • Miller

          Mešetar z orožjem, vedno mešetar. Od mariborskega letališča dalje.

  3. tl

    Glede na vse, kar se je tam dogajalo, se dogaja in se bo še dogajalo, je odgovor na vprašanje iz naslova članka enostaven: ne.

    Avtorju pa hvala za ta in ostale kakovostne članke, ki jih piše za ta portal.

    #TooLate

  4. APMMB2

    Tisočletja so živeli Judje in Palestinci v miru.
    Palestina je bila ena revnejšh pokrajin v širnem arabskem svetu. Bila je pašnik za ovce, ki so ih pasli tako Palestinci,kot Judje.
    Pregnani Judje po svetu, pa so se izobrazili in izkazali vse svoje talente in postali ena najnaprednejših nacij na svetu. Glede na števičnost imajo največje glave v svojem rodu.
    Po svetu so bili zaradi prav teh lastnosti preganjani, saj ne velja samo v Sloveniji želja, da bi sosedu krava crknila.
    Šreganjanja in pogromi so si sledili povsod po svetu in voditeljem je prišlo na misel, da si v Palestini uredijo svojo državo.
    Začeli so naseljevatu Palestino, neplodno zemljo, pol puščavo in jo spreminjati v cetoči raj. Palestince je to presunilo in zaželeli so si, da bi sosedu krava cerknila.
    Spor je postajal vs evečji pred vsem zato, ker je Izrael postajal resna država, Palestinci pa niso mogli slediti napredku in postali kmetje na šahovnici Sovjetske zveze.
    Sovjetska zveza je bila eno največjih zla na svetu.
    Boljševiki so irili komunizem po svetu in sprožali revolucije,ki so odnesle nad 100 milijonov nedolžnih žertev.
    Za zaveznike so si izbrali Palestince in jih zastrupili s sovraštvom, do Izraela, do razvitega sveta pod parolo uničenja kapitalizma.
    Sovjetska zvez je ob pomoči Jugoslavije šolala teroriste, jih oboroževala, Jugoslavija pa tudi zdravuila in rehabilitirala.
    Zako s eje rodil terorizem,ki ogroža celi svet.
    Teroristi so organizirano morili pos vetu in sejali preplah.
    To počno še danes. Ali ni začasna ukinitev Šengena prav zasluga palestinskih teroristov?
    Terorizem je potrebno izkoreniniti.
    In jedro terorizma je prav Palestina in Plestinci.
    Vse laži in natolcevanja o judovskemu terorju v Izraelu se razblinijo ob dejstvu, da je Izrasel sodobna demokracija,ki priznava enakopravnost svojih državljanov, tudi Palestincev, Izrael priznava lastnino in jo ustavno ščiti.
    Samo to dvoje jasno kaže, da Palestici niso zapostavljeni in jim nihče ne jemlje zemlje.
    Res pa je, da vlada v Izraelu teror, kakršnega je uganja Janez Janša, pred je zasijala svoboda v Sloveniji.
    Sedaj imamo svobodo in privoščimo jo tudi Palstincem.
    Največji zapor na svetu Gazo so vodili Palestinci, teroristi Hamasa. Vso upravo v Gazi ima v rokah Hamas. Palestici dobivajo milijardne pomoči, ki pa jih namenjajo pred vsem za orožje in terorizem.
    Upajmo, da bo kakšen terorističen napad v Ljubljani podprt z Levico doprinesel kanček svobode v Palestini, ko bo pokončal nekaj nedožnih Slovncev.
    S pokoli, poboji in rušenjem bo svoboda v Palestin zasijala v polne sijaju.

  5. DexPex

    prava se držijo le civilizirani narodi. Nomadov pravo ne zanima. Oni so na nivoju starešinske politike.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Policijski desant na bolnišnico kot oblika pritiska na “teroriste v belih haljah”

Policijski desant na bolnišnico kot oblika pritiska na “teroriste v belih haljah”

V celjski bolnišnici, ki je tretja največja v državi, ponoči niso mogli opraviti urgentnega ultrazvoka otroku, ker ni bilo dežurnega zdravnika. Namesto tega so zaposlene in bolnike v predprazničnem času obdarili z specialno policijsko vajo, kako obvladati napadalce v bolnišnici. Bolnišnica je za nekaj ur prestopila v vojne razmere in po njej so namesto sester in zdravnikov tekali neuniformirani, uniformirani in specialno usposobljeni oboroženi policisti, ki so streljali na nasilneže. Nad stavbo je ves čas letal policijski helikopter, iz katerega so se teatralno spuščali policisti. S takšnim pristopom vlada vabi nasilneže in jim daje ideje, da bi se agresivno spravili nad osebje bolnišnice, ki je po zaslugi Roberta Goloba in njegove ministrice za zdravje degradirano in ogroženo. Ljudje zaradi nenehnega kritiziranja zdravništva s strani vladnih struktur izgubljajo zaupanje v zdravnike, ustvarja se atmosfera sovražnosti do zdravnikov, ki je z neko policijsko vajo pač ne morete odpraviti.

Ali se nam bliža začetek konca vlade Roberta Goloba?

Ali se nam bliža začetek konca vlade Roberta Goloba?

Zdi se, da je le še vprašanje časa, kdaj bo v koaliciji nekomu prekipelo. Če ni dovolj sodba upravnega sodišča, ki je vsaj deloma pritrdila ugotovitvam o nezakonitem kadrovanju v vrhu policije, potem bi morala sodu dno izbiti morebitna vložitev obtožnice proti premierju zaradi neupravičenega dajanja daril. Ob tem ne bi smeli spregledati niti poskusov vladnega podrejanja Računskega sodišča z drastičnim znižanjem proračunskih sredstev, kar je prav tako nekaj, česar v tej državi še nismo videli. Vprašanje za 1 dolar se zato glasi: kdaj bo prekipelo Socialnim demokratom, ki ne skrivajo nezadovoljstva nad premierjevim obnašanjem kot tudi nad ponorelim vlakom, na katerem utegne kmalu priti do podobne scene kot v znameniti kriminalki Agathe Christie Umor na Orient Ekspressu …

Kdo si upa aretirati Putina in Netanjahuja?

Kdo si upa aretirati Putina in Netanjahuja?

Najnovejša odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v zvezi z aretacijo izraelskega premierja Netanjahuja ima tudi neposredno zvezo s Slovenijo. Pred nekaj meseci je namreč sodnica tega sodišča postala slovenska pravnica Beti Hohler. Izrael je nedavno izrazil dvom v njeno nepristranskost, kmalu za tem pa je bila Hohlerjeva med tistim sodniki, ki so dejansko izglasovali sklep, da je treba Netanjahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Galanta in Hamasovega terorista Mohameda Deifa aretirati. Ozadje je po naših informacijah zelo zanimivo, kajti prvotno sodnica Hohlerjeva ni bila v senatu, ki je bil predviden za odločanje. A ker je romunska sodnica nenadoma “zbolela”, je na njeno mesto prišla Beti Hohler, ki ni imela nobenih “težav” pri odločanju.

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

V soboto je Anže Logar v Mariboru ustanovil stranko Demokrati. Nekateri analitiki pravijo končno, drugi prepozno, tretji prezgodaj, so tudi takšni, ki menijo, da je projekt obsojen na propad, da Demokrati ne bodo prestopili niti parlamentarnega praga. Večina teh političnih “analitikov” ima sicer eno pomembno skupno lastnost: bolj ali manj odkrito so podaljški neke obstoječe politične opcije in v skladu s tem prodajajo svoje pogruntavščine. Kaj se bo res zgodilo, ni mogoče napovedati, ustanovitev stranke je namreč formalni začetek, zelo pomembno bo, ali bo Logar s svojim delovanjem, izjavami do volitev uspešno “prodiral” v glavne medije oziroma mu bodo to dopustili.

Z Benitom in Titom v složno prihodnost goriške kulturne Evrope

Z Benitom in Titom v složno prihodnost goriške kulturne Evrope

“Namen GO! 2025 je premagati fizične in mentalne prepreke med našima mestoma in v naših družbah ter dokazati, da lahko življenje brez meja in čezmejno upravljanje vplivata na krepitev in rast evropskih obrobij, teh šivov in stikov evropskega mozaika”. To piše v promocijsko dobro pripravljenem programu Evropske prestolnice kulture 2025. Prihodnje leto, torej čez dober mesec bosta “stara” in Nova Gorica skupaj kulturni center Evrope. Res? Če se že pretvarjamo, da smo kulturni in da si obe Gorici zaslužita naziv Evropska kulturna prestolnica, potem pustimo že enkrat pri miru zle prikazni 20. stoletja.

Po Trumpovi zmagi: Geopolitične priložnosti in slabosti Slovenije

Po Trumpovi zmagi: Geopolitične priložnosti in slabosti Slovenije

Slovenska zgodovinska in kulturna povezava s slovanskimi narodi se v določenih okoliščinah lahko prevede v diplomatsko prednost. Slovenija bi v času Trumpove administracije, ki se je že izkazala za naklonjeno bolj pragmatičnemu odnosu z Rusijo, lahko odigrala vlogo mostu med Zahodom in Vzhodom. Zaradi svoje nevtralnosti in majhnosti ima Slovenija možnost, da ohrani diplomatske odnose z Rusijo, kar je ključno glede na napetosti med Evropsko unijo in Rusijo zaradi ukrajinskega konflikta. Hkrati lahko, če se EU premakne proti večji samostojnosti in manjši odvisnosti od ZDA, Slovenija izkoristi svoje povezave za večjo vlogo v regionalni stabilnosti in morda celo za diplomatske pobude na Balkanu in v Vzhodni Evropi.

Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!

Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!

Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine je bil po uskladitvi s tedaj pristojnim ministrstvom vlade Roberta Goloba sprejet 16. novembra 2022. Takrat so nam povedali, da je v skladu z smernicami takratne, še precej novopečene, solarno, brezmesno usmerjene vlade. Živahna razprava o vsebini tega akta se je začela pred dobrim letom (ker je veljavnost akta 1. oktober 2024), ko je postalo jasno, da so rešitve morda – milo rečeno – nepraktične, lahko tudi škodljive, sistem pa nejasen. V razmerah trenutnega ohlajanja gospodarstva je dodaten pritisk na cene energentov nov strel v koleno konkurenčnosti gospodarstva in kupne moči državljanov. Po javnem revoltu, opozorilih gospodarstva, podjetnikov, se je v ponedeljek čudežno “zbudil” predsednik vlade in hiti na pomoč pri reševanju zablod, ki jih je zakuhal sam. V upanju, da ob orkestraciji glavnih medijev ne bomo opazili, kdo je (spet) glavni krivec.

Fake* feminizem, fake zunanja politika

Fake* feminizem, fake zunanja politika

Pa kaj, če ISIS zažge v kletko zaprtih 19 jazidskih deklet, kaj pa potem, če v Afganistanu ženska pod telebani ni vredna niti toliko kot koza, saj koza lahko svobodno meketa, ženske pa morajo biti po novem tiho! Kaj potem, če več kot 60 odstotkov muslimanov meni, da je kamenjanje prešuštnic ne samo dovoljeno, ampak nujno. Kaj potem, da so v Iranu do smrti pretepli kar nekaj deklet, ki so si upale v javnosti odvreči naglavno cunjo? Ja, jecljajo naše patentirane feministke, to so lokalne folklorne navade, s tem me nimamo nič …