Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin, ki je na nekajdnevnem obisku v Sloveniji, je povedala bistvo....
Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin, ki je na nekajdnevnem obisku v Sloveniji, je povedala bistvo....
Glede na dosedanje obnašanje Vladimirja Putina lahko domnevamo, da se še nekaj časa ne bo želel pogajati o premirju v Ukrajini. Z novimi masakri civilistov se Rusija še bolj oddaljuje od civiliziranega sveta, Putin pa postaja kot Karađić oziroma Mladić, ki sta se pred tridesetimi leti izživljala nad Sarajevom, dokler ju ni k pameti spravil Nato. Rusije se Američani in Evropejci ne bodo lotili po vojaški poti, lahko pa pričakujemo precej hujše ekonomske sankcije, tudi zaplembo vsega ruskega premoženja na Zahodu. To bi posebej prizadelo ruske oligarhe, ki so doslej spretno izigravali sankcije. Tudi v Sloveniji.
Teroristični napad v Beljaku, pred našim pragom, na ozemlju zgodovinskega slovenskega ozemlja, v Karantaniji, nas je spet opomnil, spomnil, da je varnost najpomembnejša vrednota, osnovni dosežek naše civilizacije. Na to so zadnja leta pozabili naši politiki vseh barv, ki so pod pretvezo solidarnosti, človekoljubnosti, ob pomanjkljivem imigracijskem sistemu, v naše evropske domove spustili množico poblaznelih, prikritih verskih fanatikov, ki v Evropi ne vidijo novega začetka, zaposlitve, ustvarjanja družine, ampak so tu s ciljem destabilizacije in promoviranja svojega izkrivljenega dojemanja verske pripadnosti.
Palestina in Palestinci so postali orodje političnega boja med raznimi akterji po svetu. Avtoritarni, neliberalni in nedemokratični svet podpira palestinski boj za genocidno očiščenje Izraela judovskega prebivalstva v obliki terorističnih organizacij in režimov, kot so Hamas, Hezbolah in iranske mule. Svobodni, liberalni in demokratični svet podpira Izrael in tiste Palestince, ki se zavzemajo za mir z Izraelom, sekularizacijo, demokratizacijo in verske reforme v Gazi in na Zahodnem bregu.
Gostja Blejskega strateškega foruma, nekdanja izraelska podpredsednica vlade in zunanja ministrica Cipi Livni, je v...
Predsedniški odlok Vladimirja Putina deluje kot televizijska reklama za tropske počitnice sredi zime. Selitev v Rusijo se marsikomu res zdi slaba šala, vendar ne vsem Evropejcem. Tistim, ki so žrtve uličnih tolp, islamistov z noži ali pa imajo enostavno dovovlj posiljevanja s “pozitivno diskriminacijo”, namreč ena besedna zveza pomeni več od Evropske unije, demokracije in liberalnih vrednot: Mir in varnost! To namreč Putin, ki je v vojni z Ukrajino, ponuja zahodnjakom, če pridejo živet v Rusijo. Cinizem par excellence!
Takšen je vsaj vtis, ki nam ga vedno znova daje pregled dnevnih novic v zahodnih medijih. In zdi se, da ta boj z leti postaja vedno bolj žolčen. Posebej v Združenih državah Amerike, kjer pred novembrskimi predsedniškimi volitvami poteka tudi predvolilni boj, kakršnega še ni bilo nikoli. Na eni strani imamo najstarejšega predsednika v zgodovini Združenih držav, ki se pri 81 letih starosti poteguje za še en predsedniški mandat in ki ga v predvolilnem času sesuvajo najbolj goreči volivci Demokratske stranke z organiziranjem antisemitskih in propalestinskih protestov. Na drugi strani pa imamo nekdanjega predsednika, ki bi utegnil predvolilno kampanjo voditi celo iz zapora in ki mu ankete javnega mnenja kljub temu kažejo dobro.
Na omrežju X se je pojavil video, intervju z izjavo ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon glede nesreče, smrti...
Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv “eksperiment” ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.
Damjana Korošec, ravnateljica OŠ Fužine, se je podobno kot mnogi drugi v šolstvu obregnila ob ustreznost komuniciranja...
Zadnji dnevi, tedni, meseci, no že leta, so za povprečne ljudi kar zalogaj, v realnem življenju, spopadanju z neprestanimi krizami, kot izzivi v domači in mednarodni politiki. Kmečka, ljudska pamet je izven mode, znanstveniki so menda zarotniki proti vsem svetu, mediji nas dobesedno posiljujejo z neko virtualno resnico, v kateri je težko ločiti dejstva od dezinformacij. Nekdaj normalne stvari postajajo nenormalne in obratno.
Po ogledu 43-minutnega izraelskega dokumentarca, ki je v bistvu skupek množice videoposnetkov telefonov, kamer in nadzornih kamer, je v vsej razsežnosti razvidna edina namera Hamasovih teroristov, ki so 7. oktobra 2023 vdrli na jug Izraela. To pa ni le hvaljenje s pobijanjem judovskih psov, ni le razkazovanje trupel civilistov, kar je del džihada proti nevernikom, pač pa je predvsem opozorilo, kaj se zgodi, če srednjeveška mentaliteta islama, ki simbolizira Islamsko državo, doseže drugo stran bližnjevzhodnega zidu. To, kar je izraelska desnica gradila leta in leta, visok betonski zid, ki naj bi jih ločeval od Palestincev, varoval pred napadi ekstremistov, se je zdaj spremenilo v distopično nočno moro: islamistični morilski zombiji vdrejo v svet miru in spokojnosti, takorekoč na naše dvorišče, in začnejo masaker. Za Izrael po 7. oktobru ni več nobenih pomislekov: Hamas morajo iztrebiti, sicer nikoli več ne bodo mirno spali.
Evropske institucije, ki v Bruslju skrbijo za varnost in mir državljanov unije, so zaskrbljene. Po 7. oktobru, ko se je začela nova vojna na Bližnjem vzhodu, se je teroristična ogroženost evropskih držav občutno povečala. Resda so najbolj izpostavljene večje članice, denimo Francija in Nemčija, vendar je priložnost tista, ki naredi terorista. Evropska komisarka za notranje zadeve zato svari pred previdnostjo v prihajajočih predbožičnih tednih. Islamisti se lahko maščujejo za evropsko podporo Izraelu kjerkoli.
Ob vse večjem številu žrtev ob zadnjem izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu in rastoči možnosti, da konflikt med Izraelci in Palestinci še enkrat preraste v širši spopad, se razvnemajo strasti ne samo v regiji, ampak tudi drugje. Objektiven pogled na trenutni položaj, na globje razloge razdora med narodoma in tudi pot k stabilnosti in miru v tem delu sveta je ob rastoči polarizaciji bolj težko najti. Prisotno je navijaštvo za eno ali drugo stran, ki preprečuje, da bi se bobu reklo bob. Vendar bo ravno to, da stvari imenujemo s pravim imenom, nujen prvi korak pri iskanju umiritve razmer in nato poti rešitve te, kot smo dejali pred leti, matere vseh kriz.