Ključnik: Palestina
Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Prihodnost Gaze ne more ali bolje ne sme biti le v rokah Hamasa in izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Je preveč pomembna za mir v regiji in svetu. Medtem, ko si mednarodna skupnost prizadeva za končanje vojne med njima, je prav, da že zdaj enako pozornost namenja tudi času, ko bo orožje utihnilo. Od takšne ali drugačne rešitve je odvisno, ali bo orožje umolknilo le za kratek čas in ali ne bomo čez čas soočeni še z večjim problemom, da ne rečemo katastrofo svetovnih razsežnosti.

Knjižni Frankfurt: za 7 javnih milijonov osebnih interesov

Knjižni Frankfurt: za 7 javnih milijonov osebnih interesov

Skoraj sedem milijonov evrov, kolikor naj bi znašal slovenski vložek za promocijo slovenske knjige v tujini, je za lastno politično slavo Slavoj Žižek na Frankfurtskem knjižnem sejmu zavrgel z enim samim stavkom, saj ni verjeti, da se bo razen obskurnih revolucionarnih ultralevičarskih proarabskih ali proislamskih založnikov prav kmalu še našel kak ugleden nemški založnik, ki bi si še želel prevajati in izdajati slovenske avtorje v nemščino. Ker, povedano znova v Žižkovem slogu, kateri založniški idiot pa bi zalagal knjige naroda, ki jih zaradi rane, s katero je častni predstavnik častne države gostje zarezal v njihovo še kako ranljivo družbeno skupnost, Nemci ne bodo želeli brati?! To je pred kakšnim tednom jasno povedal tudi kancler Olaf Scholz.

Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Ob vse večjem številu žrtev ob zadnjem izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu in rastoči možnosti, da konflikt med Izraelci in Palestinci še enkrat preraste v širši spopad, se razvnemajo strasti ne samo v regiji, ampak tudi drugje. Objektiven pogled na trenutni položaj, na globje razloge razdora med narodoma in tudi pot k stabilnosti in miru v tem delu sveta je ob rastoči polarizaciji bolj težko najti. Prisotno je navijaštvo za eno ali drugo stran, ki preprečuje, da bi se bobu reklo bob. Vendar bo ravno to, da stvari imenujemo s pravim imenom, nujen prvi korak pri iskanju umiritve razmer in nato poti rešitve te, kot smo dejali pred leti, matere vseh kriz.

Frankfurtski provokator, ali kaj je na knjižnem sejmu povedal Slavoj Žižek

Frankfurtski provokator, ali kaj je na knjižnem sejmu povedal Slavoj Žižek

Če kdo skrbi za popularizacijo filozofije, potem je to Slavoj Žižek. Marksist, nekdanji ideolog liberalne demokracije (LDS), oboževalec lika in dela Gregorja Golobiča, ki ga je nekoč primerjal s Stalinom, je na Frankfurtskem knjižnem sejmu poskrbel za precej razburjenja. Nekaj ljudi je protestno zapustilo dvorano, nekateri so se kasneje vrnili, nekateri se niso. O tem, kakšen honorar je dobil za nastop od Ministrstva za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, na tem mestu ne bomo razpravljali. Omenimo le, da se je v svoji hecni angleščini, ki je njegov zaščitni znak, večkrat zmotil. Ne le pri nekaterih citatih, ampak tudi pri malenkostih. Hamasov šef Hanija denimo živi v Katarju in ne v Dubaju, medtem ko sta njegovi dve sestri državljanki Izraela …

Hipokrizija in oportunizem naših nevladnikov

Hipokrizija in oportunizem naših nevladnikov

Nevladniki zelo hitro izkoristijo vsako situacijo na Bližnjem vzhodu za proteste proti Zahodu ali Izraelu. Vsi ti protesti niso namenjeni reševanju tamkajšnjega prebivalstva. To je največja laž, ki vam jo nevladniki prodajajo. Ne zanima jih, kako bo preživel povprečen Palestinec, ker če bi jih to zanimalo, potem se bi zavzemali z boj proti ekstremističnemu Hamasu in dokončni umik koruptivnega Fataha. Vprašali bi Hamas, zakaj so ob gradnji vojaških tunelov namenoma pozabili na gradnjo civilnih zaklonišč? Zakaj so zapravili na desetine milijonov za rakete, medtem ko niso zagotovili skladišč hrane? Kako to, da se člani Hamasa zdravijo v Izraelu, strehe bolnišnic v Gazi pa uporabljajo kot izstrelišča?

Yerushalayim Shel Zahav

Yerushalayim Shel Zahav

Pred skoraj natančno enajstimi leti sem kot kolumnist Siola napisal kratek esej z naslovom Jeruzalem. Tudi takrat je bilo aktualno izraelskio bombardiranje Gaze, kar je bil odgovor na Hamasovo raketiranje Izraela. Na prvi pogled podobna zgodba kot danes, vendar s precejšnjo razliko: takrat je Hamas po Izraelu udaril neprimerno šibkeje kot 7. oktobra, ki bo šel v zgodovino judovskega ljudstva kot dan novega pokola. In zato so odzivi neprimerno hujši kot leta 2012. Vseeno pa se za tekst izpred desetletja zdi, kot da bi bil napisan včeraj.