Ključnik: Palestina
Slovenska zunanja politika: Selektivna načelnost

Slovenska zunanja politika: Selektivna načelnost

Slovenska vlada je v zadnjih letih pogosto poudarjala, da vodi načelno zunanjo politiko, utemeljeno na spoštovanju mednarodnega prava, človekovih pravic in multilateralizma. Ta trditev je v kontekstu izraelsko-palestinskega konflikta še posebej izpostavljena, pri čemer naj bi Slovenija celo “reševala obraz” Evropske unije. Toda natančnejši pogled pokaže precej kompleksnejšo sliko; takšno, ki odpira vprašanja o doslednosti, kredibilnosti in predvsem strateški smiselnosti slovenske zunanje politike. Ključni problem ni v tem, da Slovenija zagovarja načela, temveč v tem, da jih zagovarja selektivno, hkrati pa svojo politiko predstavlja kot dosledno načelno.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Palestinsko vprašanje ostaja odprta rana na Bližnjem vzhodu, ki zahteva iskren in odgovoren pristop vseh vpletenih. Priznanje Palestine brez prave državnosti ostaja predvsem simbolična in marketinška poteza brez dejanske teže in učinka. Palestici si zaslužijo pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in dialog prinašata trajen mir, ugotavlja analiza ljubljanskega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije. Mir med Palestinci in Izraelci bo zahteval velik pogum, saj bo nujen kompromis za sobivanje, tako kot med Nemci in Franczi, ki so se borili več vojnah (1870-1945), danes pa so ključni partnerji v Evropski uniji. Samo sprava bi prinesla trajno stabilnost ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih odnosih nasploh.

Zakaj bi ukinili samo Državni svet, tudi Državni zbor je verjetno nepotreben?

Zakaj bi ukinili samo Državni svet, tudi Državni zbor je verjetno nepotreben?

Prav tragikomično je, kako trenutna vladna koalicija s predsednikom vlade na čelu, ki v svojih nastopih venomer poudarja pomen strpnosti, dialoga, konsenza, preprečevanja sovražnega govora, spoštovanja drugače mislečih… napada vse mogoče institucije, organe, politične skupine, civilno družbo, posameznike…, ki se ne strinjajo z njimi. Drugačna mnenja so nepravilna, nezaželjena. So nekakšna zarota tistih, ki ne verjamejo, da imamo najboljšo vlado na svetu, ki si zasluži tudi drugi mandat. V bistvu si ga po mnenju sedanje koalicije ne samo zasluži, ampak ji pripada (to premier celo pogosto razlaga v okviru bizarne argumentacije, da je sedanja koalicijska pogodba napisana za dva mandata, zato obljub niso izpolnili), morda celo tretji, pa zakaj ne tudi četrti.

Naš Trocki, seks, paradajzi, droge in rokenrol

Naš Trocki, seks, paradajzi, droge in rokenrol

Zanimivo je, tako rekoč sociološki fenomen, kakršnega še nismo poznali, da je svobodonjakov in golobistov vsak dan več in ne manj, ampak premili slovenski narodič je nagnjen k mazohizmu, nemara zato, ker smo bili toliko časa podložniki monarhije, v prestolnici katere je deloval ta samodestruktivni gospod, vitez Leopold von Sacher-Masoch imenovan, ki ni postal slaven samo zaradi pisateljevanja in izuma slastne torte, po njem imenovane, ampak tudi izumitelj mazohizma, samomučenja, tega pasivnega brata nič manj znanega sadizma.

Nenadzorovane migracije, uvoženo versko nasilje so tempirane bombe, ki ogrožajo Evropo

Nenadzorovane migracije, uvoženo versko nasilje so tempirane bombe, ki ogrožajo Evropo

Pred dnevi je svetovni splet preplavila novica o množičnih posilstvih v Veliki Britaniji. Celotna zgodba, če je seveda resnična, je šokantna in pretresljiva. Množično posiljevanje mladoletnic naj bi bilo po trditvah nekaterih medijev tako pogosto, da so lahko moški naročali posilstva kar preko taksi služb in prodajalcev kebabov za zabave prijateljev in sorodnikov. Kazniva dejanja so bila tako šokantna, da bi povprečen državljan pričakoval odločen boj policije, socialnih služb, mestnih svetov in šolskih odborov proti posiljevalskim tolpam, ki prežijo na mladoletnice in jih brutalno posiljujejo. Vendar do odločnega boja proti posilstvom ni prišlo. In to je druga šokantna zgodba. Ne le to, prišlo je do situacije, kjer so policija, mestni sveti in socialne službe aktivno sodelovale ne pri zaščiti posiljenih mladoletnic, ampak pri zaščiti posiljevalcev.