Pod pritiskom sponzorjev z bagri nad švicarske ledenike

Slika: www.change.org

Avtor: | 20. oktobra, 2023

Naslednji teden bi se morala začeti sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju na ledeniku Rettenbach nad Söldnom. Organizatorji upajo na vsaj minimalno ohladitev v naslednjih dneh, ker trenutne temperature tudi na 3000 metrih nadmorske višine, ob vseh investicijah, tudi ekološko spornih prilagoditvah prizorišča, zaenkrat ne omogočajo kakovostne priprave snežne podlage. Medtem se pod pritiskom sponzorjev nekritično “prekopava” ledenik Theodul nad Zermattom v Švici, da bi uredili progo za smuk, ki naj bi bil v začetku novembra pod slikovitim Matterhornom.

Mednarodna smučarska zveza (FIS) naj bi bila v osnovi eden največjih promotorjev trajnosti, športa v sožitju z naravo. Nak. Zadeva se je močno izpridila. Pod pritiskom sponzorjev, sprejete tekmovalne časovnice, pričakovanih prihodkov od prenosov in oglaševanja, so se očitno spremenili v nasprotje športa, ki se dogaja v naravi.

Namesto prilagajanja podnebnim spremembam, so se odločili, da jim bodo trmasto kljubovali, z gradbeniško “preureditvijo” talečega ledenika Theodul v progo, ki bo brez kompromisov omogočila tekmo. Ta je sicer zaradi pomanjkanja snega in slabe, razpadajoče ledeniške podlage odpadla že lani.

Agresivni posegi na ledeniku Theodul so presenetili mednarodno javnost. Švica je namreč ena najbolj ekoloških in osveščenih držav, ki opozarjajo na podnebne spremembe. (Slika: www.change.org)

Proga Gran Becca pod Monte Roso bi bila najvišje ležeča v svetovnem pokalu. To bi bil sicer atraktivni smuk nasproti legendarnega Matterhorna s štartom na 3720 metrih nadmorske višine (kar je z vidika športnikov glede pomanjkanja kisika v osnovi zelo zahtevno). Proga se konča nad italijanskim turističnim centrom Cervinia na 2835 metrih nadmorske višine.

Moški smuk za svetovni pokal za promocijo čezmejnega italijansko-švicarskega smučarskega področja Zermatt – Cervinia bi moral z uvodnimi treningi in drugimi spremljevalnimi prireditvami potekati med 8. in 12. novembrom, žensko tekmovanje v smuku na istem prizorišču pa med 15. in 19. novembrom. V normalnih časih pred desetletjem in več bi bili organizacijski »problemi« na tej lokaciji mogoče pretiran mraz, megla, močno sneženje, preobilica snega.

No, danes pa zima v Švici na 3000 metrih v novembru ni več samoumevna, zato so se lotili “prilagoditev”, ki pa nikakor niso v skladu s trajnostnim razvojem. “Posiljevanje” z začetkom sezone v dvomljivih razmerah je sporno, do neke mere nevarno tudi za tekmovalce, na kar je opozorila tudi prva zvezdnica svetovnega pokala Mikaela Schiffrin. Do katere mere naj okolje prilagajamo koledarju, ki si ga želimo? Ali naj ne bi raje prilagodili naših terminov okolju”, je pred dnevi dejala super šampionka.

Mikaela Schiffrin že več let opozarja, da je svetovni pokal prilagojen sponzorjem, vedno manj tekmovalcem. (Slika: FB Mikaela Shiffrin)

Petkratna zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala meni, da je treba o tekmovalnem koledarju resno razmisliti. Kot pravi, oktobrski termin v Söldnu ni edini problem, sposobnost in inovativnost, tehnologija prirediteljev ni glavno vprašanje. Veliko večje težave imajo alpski smučarji, ko iščejo primerne terene za trening, da bi se lahko pripravili na (pre)zgodnji začetek tekmovalne sezone.

Mnogi se so čudili, da pregovorno pedantni in ekološko osveščeni Švicarji sploh pustijo tako destruktivna gradbena dela, ki posegajo v zaščitene ledenike. Očitno tudi njihove lokalne oblasti niso imune na stimulativne “finančne injekcije”. Pod pritiskom javnosti pa se je zganila civilna družba, ki zahteva ustavitev spornih gradbenih del na ledenikih. Kanton Valais je včeraj posledično odredil ustavitev izkopavanj, prekopavanj na ledeniku za namen tekme svetovnega pokala. Prebivalci možično zbirajo podpise, imajo močno podporo mednarodne javnosti. Če torej v kratkem ne bo velike količine snega, ki bi zakrpala ledeniške rane in omogočila pripravo prog, tudi letošnjih tekem pod Matterhornom verjetno ne bo.

Ne glede na vse je očitno, da bodo morali tudi odgovorni v Mednarodni smučarski zvezi upoštevati podnebne spremembe, pa tudi lokale prebivalce, ki niso samo statisti v njihovem vzporednem promocijskem svetu. Vztrajanje na pisarniško določenih, birokratskih terminih promocijskih tekmovanj, ki povzročajo enormne stroške in motnje v pripravah športnikov, vodi v nove spore in neusklajenosti v organizaciji športa, ki zaradi podnebnih sprememb izgublja naravno prizorišče.

11 komentarjev

  1. Igor Stajnko

    Malo Morgen ali I don’t Believe you !

  2. juhejfantje

    Ko zmanjka snega in ledenikov v Alpah pa lahko kakšen atraktiven tekmovalni poligonček naredijo na Grenlandiji,

    • Gren

      PUSTITE ŠVICARJE ONI SO STROKOVNJAKI NA TEM PODROČJU

  3. ren

    Ta svet je vedno bolj nor! Uničevat čisto naravno tvorbo kot je ledenik, je barbarstvo, posebno še, ker zaradi toplotnega ciklusa ledeniki izginjajo. Ne vemo, koliko časa se bodo še talili in kako dolg bo ta toplotni interval. Lahko bodo povsem izginili, lahko pa se bo taljenje ustavilo. Ampak! Važen je denar! Uničimo vse, važni so dobički pri smučarski tekmi. Tudi šport je drugotnega pomena. Denar je prvi!
    Pred leti so uvedli takoimenovani poletni čas z izgovorom, da se bo prihranila energija. Smuška tekmovanja so bila čisti dnevni šport, v svetlem delu dneva. Zaradi denarja pri gledanosti TV prenosov, so del smuških tekmovanj preselili v temo. Ure pa smo premaknili zaradi varčevanja z energijo. Butalska logika “modernega” človeka.
    Dejmo v Postojnsko jamo poslat ekipo, da bo malo kapnike razbijala. Na ledenikih že delajo nekaj podobnega.

    PS
    Pred mnogimi leti je precej prahu vzdignila akcija smuških delavcev, da so zaradi pomanjkanja snega v Planici, s kamioni vozili sneg iz Tamarja, kjer ga je bilo dovolj. Režiserju prenosa se je zdelo pametno, da je uničevanje Tamarja pokazal v uvodnem delu prenosa. Danes je cesta v Tamar delno zaprta.

    • Dušan Krajnc

      Manj ledenika, večja poplavna ogroženost.

  4. Miller

    Vsak ima svojo ceno.
    Tudi Švicarji.
    Pa pravijo, da FIFA podkupuje.

  5. Roman n.

    Janša ni kriv,je pa krivo vse kar je napisal Tilen

    • Tilen Majnardi

      Jasno da.

  6. lovadokrova

    Verjetno je kriv Janša

    • Robi

      Smučarji, ki so vsaj kolikortoliko ekološko osveščeni, bi morali tekmovanje bojkotirati.

  7. lovadokrova

    Katastrofa

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?

Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Logarjeva izjava za tednik Reporter, češ da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika SDS, je lep zaključek evrovizijske popevke. Na Švedskem.je slavil švicarski Nihče (Nemo), ki se ne opredeljuje niti kot moški niti kot ženska, kar bi lahko v političnem jeziku prevedli, kot da ni ne tič ne miš. Sarkastična primerjava z Logarjevim popotovanjem od SDS do nečesa velikega, kar šele pride, se ponuja kar sama. Leto in pol po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, ko je Logar povedal znameniti stavek, kako da je vse skupaj začetek nečesa velikega, je nastopilo tveganje t.i. praznega teka. Pozornost medijev je začela pešati, javnomnenjske ankete niso zastonj in nekaj je bilo treba ukreniti. Izjava o pripravljenosti prevzema SDS je zadetek v polno.

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.

Obzorja duha Mateja Tonina in Janeza Ciglerja Kralja

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je nuna Romana Kocjančič, ki na nacionalki urejuje versko oddajo Obzorja duha, kršila Kodeks novinarske etike, ko je v prispevku o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja diskriminirala podpornike zakona, saj jim je bila kratena pravica, da v oddaji enakopravno predstavijo svoje poglede. Toda Romano Kocjančič sta v bran vzela Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, in vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj, ki sta zgodbo obrnila na glavo in iz urednice naredila žrtev, in sicer z argumentom, da utišanje argumentov, ki ti niso všeč, vodi v totalitarizem – in da se je temu treba upreti.

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.

1. maj – Intervju z umetno inteligenco

Namesto nepotrebnega politiziranja prvomajskega praznovanja, ki nam razen višje branosti ne bi prineslo nič pametnega, smo se raje odločili, da o pomenu delavskega praznika povprašamo umetno inteligenco. Odgovori so večinoma pričakovani. Se pa vseeno zdi, da ima tudi trenutno dosegljiva umetna inteligenca jasno politično usmerjenost. Na nekaj mestih smo vseeno uredniško nekoliko posegli v odgovore umetne inteligence. Če najdete vsaj en takšen poseg, lahko nanj opozorite v komentarjih bralcev.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?