Ključnik: OZN
Ko Putin grozi z atomskim uničenjem, greš na kavico

Ko Putin grozi z atomskim uničenjem, greš na kavico

Ker ima Rusija atomsko orožje, pravi Vladimir Putin, zato ne more biti premagana. Torej je ves planet odvisen le od Putinove odločitve, od njegovega ega, ali bo prišlo do atomske vojne in uničenja človeštva. Je ves planet ujet v zagato, odvisno od dobre volje enega avtokrata? In kaj naredi človek? Gre na dopust na Maldive. Imaš ti drugačen, boljši nasvet?

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Spomniti velja na izjavo ruskega predsednika, da propad Sovjetske zveze predstavlja največjo rusko katastrofo 20. stoletja. Ne samo z besedami, tudi z dejanji jo očitno želi popraviti in ponovno ustvariti rusko interesno območje. Povsem na mestu je torej vprašanje, kdo bo na vrsti naslednji, če Ukrajina podleže. EU in njene članice, ki so s svojimi vrednotami trn v peti Putinovemu režimu, so že sedaj predmet ruske hibridne vojne. S tem, ko evropske države pomagamo napadeni Ukrajini, da se brani, branimo tudi sebe. Premalo je le verjeti v svobodo in druge vrednote, potrebno jih je tudi vseskozi aktivno braniti.

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Priznanje Palestine

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Božo Cerar: “Tožba Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida je politično motivirana”

Božo Cerar: “Tožba Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida je politično motivirana”

Z dolgoletnim diplomatom in veleposlanikom v pokoju Božom Cerarjem smo ugotavljali, da je težko napovedati nadaljnjo dinamiko bližnjevzhodnega konflikta, ki ga je 7. oktobra lani podžgal teroristični napad Hamasa na Izrael. Zdi se, da se kriza širi, vanjo se vpletajo tudi drugi igralci, denimo Iran, ki prek Hutijcev v Jemnu ogroža svobodni svetovno ladijsko trgovino. Dr. Cerar pa je spregovoril tudi kot pravnik in opozoril, da je tožbo Južne Afrike proti Izraelu zaradi domevnega genocida treba gledati v političnem kontekstu, saj se Južna Afrika poskuša postavi na čelo globalnega juga. Njena nenačelnost se kaže v dvojnih merilih: Južna Afrika se ni pridružila resoluciji Generalne skupščine OZN, s katero je ta obsodila rusko invazijo na Ukrajino. Prav tako ni vložila tožbe zoper Kitajsko, ki se ji očita genocid nad Ujguri. Vrhunec njene dvoličnosti pomeni vrh Afriške Unije leta 2015, ki se ga je udeležil tudi sudanski predsednik Omar al-Bashir, pred Mednarodnim kazenskim sodiščem obtožen genocida v Darfurju. Južna Afrika ga ni aretirala, čeprav bi ga morala …

Vrnitev neuvrščenih

Vrnitev neuvrščenih

Eden izmed vrhuncev t.i. feministične zunanje politike Tanje Fajon je bilo srečanje z zunanjim ministrom Irana v Davosu, v okviru Svetovnega gospodarskega foruma. Švica je nevtralna, ni članica EU, še manj pa zveze NATO, zato vodi povsem svojo zunanjo politiko. Slovenija je v drugačni vlogi – in od 1. januarja sedi tudi v Varnostnem svetu. Kako gre “feministična zunanja politika” skupaj s položajem žensk v Iranu, ve samo Tanja Fajon. In seveda vsi avtoritarci in ljubitelji neuvrščenosti, ki ji svetujejo …

Zločini Hamasa, ki se ne smejo pozabiti

Zločini Hamasa, ki se ne smejo pozabiti

Skrajni čas je, da se zaradi sistematičnih spolnih zločinov, ki so se dogajali po 7. oktobru 2023 na Bližnjem vzhodu, uvede neodvisna mednarodna preiskava. Morda kar na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN, kjer je naša država s 1. januarjem nestalna članica. Slovenija bi morala biti med podpornicami omenjene preiskave, če že ne pobudnica. Med prioritete slovenskega članstva v Varnostnem svetu OZN letos in prihodnje leto smo namreč med drugim zapisali, da bomo opozarjali na grobe in sistematične kršitve ter zlorabe človekovih pravic, pozivali k polnemu spoštovanju in izvajanju mednarodnega humanitarnega prava in podpirali pregon odgovornih za mednarodna hudodelstva. Strinjam se z našo zunanjo ministrico, da ne smemo dopustiti, da svet na Bližnjem vzhodu pade na preizkušnji humanosti – tako glede palestinskih kot tudi izraelskih civilistov.

Združeni narodi proti Izraelu: Kaj vse je gnilega v OZN

Združeni narodi proti Izraelu: Kaj vse je gnilega v OZN

Celo za tiste, ki smo že rahlo utrujeni zaradi korupcije in zlonamernosti določenih agencij Združenih narodov, je misel, da bi uslužbenec UNRWA v Gazi na svojem podstrešju zadrževal izraelskega talca, novo dno. Vendar je enako, kamorkoli pogledate. UNICEF naj bi skrbel za blagostanje otrok, a je po ugrabitvi 40 izraelskih otrok molčal več tednov. Enako je pri agencijah, ustanovljenih za varovanje pravic žensk. Kjub pogostim obsodbam posilstev in spolnega nasilja v vojni, so Združeni narodi in različni organi za pravice žensk molčali o Hamasovih množičnih posilstvih 7. oktobra.

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Prihodnost Gaze ne more ali bolje ne sme biti le v rokah Hamasa in izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Je preveč pomembna za mir v regiji in svetu. Medtem, ko si mednarodna skupnost prizadeva za končanje vojne med njima, je prav, da že zdaj enako pozornost namenja tudi času, ko bo orožje utihnilo. Od takšne ali drugačne rešitve je odvisno, ali bo orožje umolknilo le za kratek čas in ali ne bomo čez čas soočeni še z večjim problemom, da ne rečemo katastrofo svetovnih razsežnosti.

Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Ob vse večjem številu žrtev ob zadnjem izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu in rastoči možnosti, da konflikt med Izraelci in Palestinci še enkrat preraste v širši spopad, se razvnemajo strasti ne samo v regiji, ampak tudi drugje. Objektiven pogled na trenutni položaj, na globje razloge razdora med narodoma in tudi pot k stabilnosti in miru v tem delu sveta je ob rastoči polarizaciji bolj težko najti. Prisotno je navijaštvo za eno ali drugo stran, ki preprečuje, da bi se bobu reklo bob. Vendar bo ravno to, da stvari imenujemo s pravim imenom, nujen prvi korak pri iskanju umiritve razmer in nato poti rešitve te, kot smo dejali pred leti, matere vseh kriz.