Za majhne države je načelna zunanja politika ne le priporočljiva, temveč v veliki meri nujna. Prav z doslednim zagovarjanjem mednarodnega prava, človekovih pravic in multilateralizma si lahko ustvarijo kredibilnost, ki nadomešča pomanjkanje moči. Vendar pa ima tak pristop pomembno omejitev, saj prej ali slej trči ob pragmatizem. Včasih zaradi zaščite nacionalnih interesov, drugič zaradi notranjepolitičnih razlogov. To ni odstopanje, temveč realnost mednarodnih odnosov. Zato za majhne države velja še eno pravilo, namreč da je o svoji načelnosti pametno govoriti manj, ne več. Pretirano poudarjanje lastne moralne drže namreč hitro razkrije neizogibne nedoslednosti in s tem spodkoplje prav tisto kredibilnost, ki naj bi jo gradilo.
Slovenska vlada je v zadnjih letih pogosto poudarjala, da vodi načelno zunanjo politiko, utemeljeno na spoštovanju mednarodnega prava, človekovih pravic in multilateralizma. Ta trditev je v kontekstu izraelsko-palestinskega konflikta še posebej izpostavljena, pri čemer naj bi Slovenija celo “reševala obraz” Evropske unije. Toda natančnejši pogled pokaže precej bolj kompleksno sliko – takšno, ki odpira vprašanja o doslednosti, kredibilnosti in predvsem strateški smiselnosti slovenske zunanje politike.
Načela – da, vendar selektivno
Slovenija je v svojih javnih nastopih jasno poudarjala pomen spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, zaščite civilistov in pravice Palestincev do samoodločbe. To so legitimna in pomembna izhodišča, ki jih podpira velik del mednarodne skupnosti. Težava pa nastane pri doslednosti njihove uporabe. Kritika izraelske vlade je bila ostra, konkretna in v določenih primerih podkrepljena s simbolnimi ukrepi, ki jih pri večini članic EU ni bilo zaslediti. Na drugi strani pa ni bilo zaznati enake intenzivnosti pri obsodbi ravnanj Hamasa, ki prav tako krši temeljna načela mednarodnega prava, ali pri drugih krizah po svetu – od Irana do Sudana, od Mjanmara do položaja Ujgurov na Kitajskem.
Takšna selektivnost sicer ni posebnost Slovenije – značilna je za večino držav. Vendar postane problematična v trenutku, ko se država hkrati predstavlja kot izrazito načelna. Razkorak med deklaracijami in prakso namreč zmanjšuje prepričljivost in odpira vprašanje, ali gre res za načelnost ali zgolj za njeno politično interpretacijo.
Nadpovprečna politična izpostavljenost
Slovenija je v tem konfliktu šla korak dlje od povprečja Evropske unije. Priznanje Palestine, ostrejša retorika in nekateri diplomatski ukrepi jo umeščajo med bolj izpostavljene države na tem področju. Vendar takšna izpostavljenost ni prinesla opaznih konkretnih rezultatov. Slovenija nima realnega vpliva na potek konflikta, prav tako njene poteze niso prispevale k spremembi razmer na terenu. Gre predvsem za simbolna dejanja, katerih učinek ostaja omejen na politično signalizacijo. Podobno velja za priznanje Palestine. To je legitimna suverena odločitev države, vendar njen dejanski vpliv ostaja minimalen. V najboljšem primeru je šlo za simbolno podporo rešitvi konflikta v obliki dveh držav, v najslabšem pa za potezo, ki je dodatno prispevala k utrjevanju že obstoječih političnih percepcij, brez realnega učinka na konflikt.
Humanitarni prispevek – realen, a premalo izkoriščen
Na drugi strani je treba priznati, da Slovenija ni ostala zgolj pri besedah. Finančna pomoč agenciji UNRWA, pošiljanje materialne pomoči in rehabilitacija ranjenih otrok iz Gaze predstavljajo konkretne, oprijemljive prispevke. Ti ukrepi so dragoceni, vendar relativno majhni po obsegu. Še pomembneje pa je, da niso sistematično vključeni v širšo strategijo, ki bi Sloveniji omogočila večji mednarodni vpliv ali prepoznavno vlogo. Gre za pozitivne aktivnosti, ki pa ostajajo razpršene in premalo strateško nadgrajene.
Visok simbolni vložek, nizek strateški donos
Če ravnanje Slovenije ocenjujemo skozi prizmo nacionalnega interesa, dobimo precej jasen rezultat. Politični signal je bil močan, vendar konkretne koristi niso sledile. Ni zaznati povečanja gospodarskega sodelovanja (investicij) z arabskim svetom, ki naj bi postal Sloveniji politično naklonjen. Prav tako ni prišlo do vidnega povečanja diplomatskega vpliva ali vloge Slovenije v mednarodnih procesih. Nasprotno – pretirana izpostavljenost in delna enostranskost lahko zmanjšujeta manevrski prostor in otežujeta prihodnje posredniške ambicije. Majhna država si namreč težko privošči, da bi jo ena ali druga stran dojemala kot vnaprej opredeljeno.
Kako bi lahko ravnali drugače?
Za majhno državo, kot je Slovenija, optimalna zunanja politika temelji na kombinaciji načelnosti in pragmatizma. To pomeni manj deklarativne samozavesti in več operativne doslednosti. Ključni elementi takšnega pristopa bi bili:
- dosledna uporaba načel, z enakimi merili za vse akterje,
- zmerna in uravnotežena retorika, brez nepotrebnega moraliziranja,
- delovanje znotraj EU in krepitev vpliva skozi skupne pozicije,
- jasna specializacija (humanitarna pomoč, rehabilitacija, mednarodno pravo),
- več diskretne diplomacije in manj simbolnih potez,
- ter predvsem povezava zunanje politike z gospodarskimi interesi.
Slovenija bi lahko svojo vlogo okrepila predvsem tam, kjer že ima določene prednosti – na področju humanitarnega delovanja, pravno-diplomatske doslednosti in sodelovanja v evropskih pobudah. Namesto politične izpostavljenosti bi bilo smiselneje graditi dolgoročno kredibilnost, ki bi ji omogočila, da postane vsaj relevanten, če že ne ključen akter v širših mednarodnih procesih.
Slovenska zunanja politika v izraelsko-palestinskem konfliktu ni bila nerazumna, je pa bila pretežno simbolna. Njena največja vrednost je bila v notranjepolitični sferi (kar je najbrž bil namen), najmanjša pa v dejanskem mednarodnem vplivu. Ključni problem ni v tem, da Slovenija zagovarja načela, temveč v tem, da jih zagovarja selektivno, hkrati pa svojo politiko predstavlja kot dosledno načelno. Za majhno državo je dolgoročno veliko pomembneje, da je predvidljiva, uravnotežena in uporabna, kot pa da je najglasnejša. V mednarodnih odnosih namreč ugled ne izhaja iz izjav, temveč iz kredibilnosti – ta pa se gradi počasi, dosledno in predvsem brez potrebe po stalnem poudarjanju lastne načelnosti.
Znano je da je leva četica provokatorjev in manipulatorjev zagovornik ,diktatorjev in tudi danes to lepo dokazujejo. Njihov IQ you tuba čista nula
Kaj je pa drugače na you tubu
novega. razen da je za vse kriv
G.Tramp .in Izrael..O našem zunanjem ministerstvu.pa nimam besed nezrelo in sramotno v stilu Golobnjaka.
Človek je edino bitje v naravi, ki ubija svojo vrsto, čeprav za to ni nobene potrebe.
Dokler ne bomo rekli ”NE” Izraelcu, ki ga nosimo v sebi, bo šlo vse samo na slabše, vse do novega začetka.
Aktualna vlada (dr. Nateg-a) nima niti malo pojma o zunanji politiki. S sedanjo zunanjo ministrico vred. Vsi se obnašajo kot sloni v trgovini s porcelanom.
Naša država je imela nekaj dobrih zunanjih ministrov. Zadnji tak je bil dr. Anže Logar.
Tako rasmišlja nogometni navijač: naši so vedno in vselej dobri, nasprotni moštvo je vselej in vedno slabo.
Logar je bil kot zunanji minister točno tak, kot je zdaj kot politik: anemičen – brez barve, brez vonja, brez okusa. Podpiral je globalistično agendo, ki je pripeljala EU in Zahod v sedanji brezizhoden položaj.
Volivci so Logarju odmerili stransko vlogo, na kateri ne bo povzročal prevelike škode.
Vprašanje: »Ali mislite, da bo prišlo do ameriške invazije in kako bi bila ta videti?
Odgovor upok. polk. amvojske dr. DOUGLASA MACGREGORJA: “Upoštevajte, da se predsednik Trump, pa naj si to upa javno priznati ali ne, sooča s ponižanjem tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Zakaj je temu tako? Ker se je močno uštel in močno podcenil izziv, ki ga je sprejel, ko se je odločil napasti Iran.
Mislim, da je Trump poslušal veliko praznih obljub z izraelske strani. Izraelci gojijo prezir do različnih muslimanov in držav, ki jih obkrožajo, kar je zelo slaba stvar. Mislim, da je verjel argumentu, da bo to hitra in umazana akcija ter da bo od nje imel nekakšen dobiček. Zdaj ve, da to ni mogoče. Torej se vračamo k vprašanju: kaj bo storil zdaj? In mislim, da mu instinkti pravijo: ‘Moram podvojiti vložek in zdrobiti Iran. Moram jim potisniti nos v blato.’
Zato nikoli nisem jemal resno tega petdnevnega premora. Če sploh kaj, je ta premor, ki si ga jemlje – in mimogrede, kot ste izpostavili, to ne velja za Izraelce. Izraelci bombardirajo naftno infrastrukturo, tovarne, karkoli lahko, in to stvari ne pomaga. V tej fazi se na predsednika Trumpa ne odzivajo preveč. Mislim, da nanj gledajo kot na kupljenega človeka, ki bo moral storiti vse, kar mu rečejo. Mislim, da je to napaka, ker poznam predsednika Trumpa in če ga preveč potisnete v eno smer, bo udaril nazaj. Mislim pa, da trenutno na to gleda kot na petdnevni premor in predvidevam, da njegov ožji krog, vključno z vojsko, sedi v sobi in se sprašuje: ‘Kako se izvlečemo iz tega? Kako se to konča? Kakšen je končni cilj? Kaj lahko sprejmemo?’
V Washingtonu je ogromno stvari talec napuha. Z drugimi besedami: ne moremo storiti X, ker bi bili videti, kot da smo izgubili. In kot ljudem poudarjam – kaj se je zgodilo v Vietnamu? Ljudje vprašajo: ‘Kaj misliš?’ Rečem jim: ‘Izgubili smo.’ In kaj smo naredili? In vsi rečejo: ‘Se ne spomnim.’ Izgubili smo. Na račun tisočev ameriških življenj.
Ja, odšli smo. Preprosto smo odšli. Izgubili smo in odšli. In rekli smo: ‘Škoda za tistih 58.500 ameriških življenj.’ In: ‘Mimogrede, škoda za skoraj dva milijona Vietnamcev, ki smo jih pobili po nepotrebnem in brezsmiselno. Preprosto smo odšli.’ In mnogo, mnogo let pozneje so se ljudje iz Združenih držav vrnili v Vietnam, nekateri, ki so tam služili, kot nekdanji senator Webb, in so rekli: ‘Glejte, to je bila grozna napaka, globoko obžalujemo in želimo poslovati z vami.’ In na presenečenje vseh so bili Vietnamci pripravljeni sodelovati in od takrat imamo boljše odnose kot kadar koli v zgodovini. Toda to je slaba navada Amerike. Mislim, to mi res ni všeč. Toda tako poslujemo. In mislim, da bi se to na neki točki lahko ponovilo, trenutno pa mislim, da boste videli, kako bo ta vojna dobila nove dimenzije.
Zdaj pa pojdite v Hormuško ožino in poglejte stene okoli nje. Namesto da bi bile položne, so skoraj navpične. Kako boste to zavzeli in nadzorovali? Kam boste postavili vojake ali marince, da bodo karkoli nadzorovali? No, obstajajo te razprave o vstopu v Perzijski zaliv in zasedbi otokov, naj bo to Kharg na vrhu ali kateri koli drugi. Kako sploh to izvedete?«
Vir: Ani News
Trump in Izraelci so resnično podcenili iranske vojaške kapacitete. So bistveno večje, kot so predpostavljali.
S tem pa je osnovni motiv napada na Iran še toliko bolj upravičen. Iran s fanatičnim teokratskim vodstvom in nevarno oborožitvijo je potrebno ustaviti.Ne samo klasično orožje, tudi jedrsko orožje je skoraj postalo oborožitev Irana. Ustavitev iranskih pretenj je prišla zadnji čas.
Spomnimo se Muenchena in navideznega miru, ki ga je izszil Hitler,da je pridobil čas za napad na Češkoslovaško in nato na Francijo,pa Rusijo in končno na celo Evropo.Posledice 2. svetovn vojne poznamo vsi in danes po bitki trdijo generali, da bi lahko Hitlerja takrat ustavila ena sama divizija S popuščanjem pa so mirovniki zanetili 2. svetovno vojno.
Zelo pospobna je situacija z Iranom. Tam vladajo verski fanatiki,ki so prepričani, da jih obkrožajo sami neverniki med katerimi so največji hudiči Judje v Izraelu,ki jih je potrebno uničiti. Vas to kaj spominja na nemški holokavst?
Resen analitik se mora vprašati, čemu takšna oborožitev, čemu tolikšno orožje in želja po atomski bobi? Prav gotovo iranski ajatolahi ne nameravajo s tem orožjem krotiti Irancev. Orožje ni namenjeno obrambi, saj Iran ne bi nihče ogrožal. Iransko orožje je namenjeno izključno za napadanje . To dokazujejo teroristične organizacije,ki širijo iransko revolucijo po svetu. Terorizem , ki ga podpira Iran skrahirana Rusija in Kirtajska, je latentna grožnja miru. Podobno je počela nacistična Nemčija. Nihče je ni ustavil. Pri Iranu pa se je našel Trump,ki se je odločil temu zlu narediti konec.
Kako nevarno daleč je svet dopustil Iranu nevarno oboroževanje vidimo danes, ko ZDA in Izrael že mesec dni uničujeta iranske oboožitvene kapacitete, pa v Iranu orožje še ni potihnilo in še vedno rakete uničujejo sosednje države.Po navedbah ekspertov je v Iranu unučenih že 90% orožja, pa je Ira še vedno nevaren.
Ali se kdo vpraša kaj bi bilo, če bi Iran udaril z vsem svojim arzenalom?
Kaj bi potem naredila Tanja Fajon?
Iran bo seveda prej ali sej gospodarsko klecnil in bo moral pristati na mir, ki mu bo prpeovedal nadaljnje oboroževanje.
Podobno se je zgodilo nacistični Nemčiji. V mir so jo prislili Američani.
Pa naj še nekdo reče, da Trump ni mirovnik.
Tole si bom pa skopiral! In bo čudovit primer ultra indoktrinacije. Ni čudno, da je svet v zatonu. Trump mirovnik. Tole je res za psihiatrijo, institucionalno! Mogoče že od tam pišeš.
Smart, kdo je za psihiatrijo naj odločajo dejstva.Svet je od davnin razdeljen na dva pola, na dobrega in slabega.Zadnjih 80 let vodi en pol Amerika,drugega pa Rusija.Večina spopadov in malih vojn se je bila med tema dvema velesilama. Seveda ne neosredno, ampak preko svojih vazalov. Večino vojn je dobila Rusija, ampak vedno je zmagalo zlo. Prva velika zmaga Rusije je bila z okupacijo vzhodno evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavije. Po treh letih smo se sicer znebili Rusov, ne pa zla, ki ga je Rusija širila, To je kounizma. Še danes ga imamo in vidimo lahko, kako nazadujemo.
Med kronske dokaze, kaj lahko zlo naredi je Severna Koreja, kjer degenerirani blazneži uničujjeo svoj narod, med tem ko svobodna Južna Koreja cveti. Podobno je bilo v Nemčiji, kjer je zahodna Nemčija cvetela in celo reševala jugoslovanski socializem.
Očitni dokaz zla je tudi Kuba, ki je doživela najvišji stadij komunizma s popolnim propadom države.
Je prva na svetu, ki je šla do koncain nam dokazuje kako nor je Maks!
Trump je na drugi strani in se bori proti zlu.
Očitno zmaguje. Reši je Venezualo, rešil bo Kubo in Južno Ameriko, rešil bo Palestince in očitno tudi Iran. Ne samo to, rešuje tudi zablode demokratov doma, ki so v stanju uničiti Ameriko, samo da bi zavladali in s svojimi blodnjami uničili demokracijo.
Podobno se doggaja v Sloveniji, ko takšni kot si ti omogočijo Golobu in falangi kriminalcev, da bodo ropali in izčrpavali Slovenijo še en mandat in se približali Venezualei, ali celo Kubi.
Samo Trump nas lahko reši, pa se tega poneumljeni Slovenci ne zavedajo.
@influencer – malo še počakajte ko bodo teroristične organizacije po Evropi/EU nadaljevale s svojimi pokoli in umori. Boste tudi takrat navijali za točno določene osebe, ki pišejo proti Trumpu in Ameriki? Da ne bom razumljen narobe. Nisem pristaš ne Trumpa in ne Amerike. Zakaj ne? Ker je dualnost v politiki pripeljala Ameriko v stanje ko v takšnem sistemu dobro živijo/preživijo zgolj tisti, ki so pridni pri umskem in/ali fizičnem delu. Ta zakonitost velja tako za republikance kot demokrate.
Reveži v najširšem pomenu besede kot so poškodovani vojni veterani, alkoholiki, mamilaši vseh možnih opojnih drog, brezdelneži, ki sovražijo fizično in umsko delo itn. – so na dnu. Imajo sicer nekakšno socialno podporo, a so zavrženi del ljudstva/naroda/družbe. Trenutno potekajo protesti proti Trumpu v Ameriki, ki so jih sprožili prav tisti, ki so zapostavljeni. Primer.
Levičarji so za odprte meje za tuje priseljence. Super. Jih bodo oni vzdrževali? Seveda ne! Vse bo morala kriti država. Posledica pa je, da se vse države po svetu zadolžujejo, ker ustvarijo manj kot pa trošijo – le ljudstvo od tega nima nobene koristi. Epilog.
Ko bodo zopet vladali demokrati v Ameriki – pričakujem podobne kopirane članke s tvoje strani. Bo šlo? In še tole pojasnilo. Iran niti slučajno ni trn v peti zgolj Izraelu in Ameriki. Hoče si podrediti Bližnji vzhod preko svojih terorističnih organizacij, ki jih vzdržuje. Tudi zato iransko ljudstvo živi slabše kot če bi Iran kot država vlagala v svoje ljudi. Pravijo, da tam niti teokratska elite ne vlada, ampak privatna vojska in milica, ki svoje verske voditelje izkoriščajo za svoje delovanje. So torej država v državi.
Nekaj podobnega se dogaja v Palestini. Ljudstvo od svojih voditeljev nima nobene koristi, ker tam vladajo teroristične organizacije Hamasa, Hezbolaha in ostalih. Najbolj noro misel, ki sem jo prebral na tem portalu je ta, da je Izrael sam ustanovil Hamas?! To je dokaz kako močno so posamezniki vpeti v ideologijo ali pa so zgolj troli in prodani komentatorji. Lep dan.
Beri! Leta so snemali gibanje pomembnih predstavnikov Iranskega režima, da so v določenem trenutku zadeli prostor, kjer so se nahajali. In leta spremljajo in vedo vse o Hamasu. Le tega, da bodo prestopili meje, niso zaznali in še čas so si vzeli, da so le ti naredili čim več škode! Kot je Janša agent sistema, ki upravlja državo Slovenijo in posledično onemogoča pravi razvoj desnice, je Hamas produkt Izraelskega nadzora nad dogajanjem v Palestini. Reciva še, da tudi Trump ni daleč od sodelavca nekdanje KGB!
Če Trumpova politika še ni odprla oči zadnjemu evropskemu naivcu, ki si je predstavljal, da je Amerika prijatelj in brezpogojni zaveznik Evrope, potem ne vem, kaj bi še moral narediti Trump, da bi evroslepci spregledali.
Evropejci so mislili, da je Amerika po 2. svetovni vojni z Marshallovim planom pomagala razrušeni Evropi, da se je postavila na noge, iz nekega altruizma. Resnica je bila precej bolj prozaična. Amerika se je bala, da bi se v evropskih državah zgodile komunistične revolucije, ki bi jih takoj podprla Sovjetska zveza. Zato je Amerika poskrbela za dvig Evrope iz pepela in tudi za njeno varnost v odnosu do SZ.
Prelomnica, ki bi morala odpreti oči evropskim politikom, je bil razpad Sovjetske zveze. Amerika je takoj oblikovala strategijo v odnosu do skoraj bankrotirane Rusije, ki naj bi pripeljala do njene podreditve Ameriki. To se je že skoraj zgodilo pod Jelcinom, ko so se raznorazni ameriški posebni odposlanci sprehajali po Kremlju in Jelcinu dajali navodila, kako pripeljati Rusijo v ameriško naročje.
Potem se je zgodil Putin, ki je kot bivši agent KGB dobro poznal metode Cije pri vzpostavljanju ameriške dominacije v ciljnih državah. Putin ni bil nenaklonjen Zahodu, toda ni bil naiven, da ne bi doumel, da je cilj Nata in zlasti Amerike podreditev Rusije zahodni vladajoči oligarhiji.
Evropska politična elita je slepo sledila ameriški politiki, ne zavedajoč se, da je razkol med Evropo in Rusijo v korist ZDA in v velikansko škodo Evrope. To se kaže zdaj kristalno jasno, ko je Evropa zaradi razkola z Rusijo in zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ostala v pogledu nafte in plina kot riba na suhem. Slepota evroplitikov je v veliki meri tudi posledica korupcije, saj je javna tajna, kako operira Amerika pri doseganju svojih ciljev. Na prvem mestu je subverzivno delovanje prek podkupovanja politikov, nevladnikov in medijev.
Trump je ameriško politiko do Evrope do konca razgalil. Njegove grožnje o zasedbi Grenlandije, pretnje z visokimi carinami, žuganje z izstopom iz Nata in s tem, da Amerika ne bo več branila Evrope, jasno kažejo, da med Evropo in ZDA ni nikakršnega trajnega zavezništva, temveč samo interesi. Evropski politiki so si nekaj časa podajali kljuke pri Trumpu, da bi na koncu spoznali, da imajo v Beli hiši ne prijatelja, temveč brezsramnega izsiljevalca, ki zasleduje izključno lastne interese in to tako egocentrično, da na koncu škoduje tudi sam sebi, se pravi Ameriki.
Ne glede na to, kako gospodarsko in vojaško močna je Amerika, v medsebojno povezanem in soodvisnem svetu ne more biti avtarkična. Trumpov neokolonializem, ki nas vrača v 19. stoletje, ni in ne more biti odgovor na izazive 21. stoletja.
Obračajmo kakorkoli, edina rešitev za Evropo je obnova diplomatskih in gospodarskih stikov z Rusijo. Paradoksno je, da Trump obnavlja stike z Rusijo in postopno odpravlja sankcije, Bruselj, ki je v posredni vojni z Rusijo predvsem zaradi ameriških interesov, pa še vedno ne dojame, da je končanje vojne v Ukrajini preživetvena nuja, saj se evropsko gospodarstvo postopno sesuva.
Ko se bo plaz širil, bo zajel vso Evropo, vse njeno gospodarstvo in bo vplival na blagostanje vseh prebivalcev Evrope. Kot kaže, še nismo padli dovolj nizko za to spoznanje. Je pa tudi dejstvo, da s to politično garnituro, ki nas je spravila v godljo z Rusijo, izhod iz nje ni mogoč. Toda, če se politični preobrat v odnosu do Rusije ne bo zgodil, tvegamo razpad EU. Ko se bo evropsko gospodarsko vezivo začelo trgati, bodo stopili v prvi plan nacionalni egoizmi, ki bodo iskali rešitev predvsem zase. To bi bil padec na položaj pred 2. svetovno vojno, ko je veljalo, da je sosed sovrag, ne le mejak.
Evropa bi morala takoj vrniti žogico Trumpu, ko je le-ta začel dvigati roke od Ukrajine z zahtevo, da Evropa rešuje problem, ki ga je zakuhala Amerika, ko je Obamova administracija izvedla državni udar v Ukrajini, ki predstavlja začetek vojne v Ukrajini. Toda evroplitiki so voljno sprejeli Trumpov diktat, kot se pač spodobi za vazala, da upošteva voljo svojega principala.
Nesposobnost in ali korumpiranost evropske politike, ki je zapeljala Evropo v močvirje, iz katerega ni videti izhoda, bo najbrž prišla v zgodovino kot učbeniški primer, kako se mednarodne politike ne dela. Leyenova, Kallasova in Metzola so povsem izgubile politični kompas. Tudi drugi evropski vodilni politiki kot so Merz, pred njim Sholz, Macron, Starmer, Rutte (pred njim Stoltenberg) itd. se odlikujejo po kratkovidnosti glede tega, kam plove Evropa pod njihovo taktirko.
Ves svet se nam čudi in ne more doumeti, kaj se je zgodilo s staro damo Evropo, ki je nekoč krojila usodo vsega sveta in bila kljub vsem stranpotem v mnogočem zgled za ves svet, zdaj pa je kot starka v intenzivni negi, nesposobna, da skrbi niti zase, kaj šele za koga drugega.
Zadnje srečanje zunanjih ministrov G7 v Franciji se je končalo z diplomatskim škandalom brez primere, ki je razkril globoko krizo zaupanja med Washingtonom in Brusljem.
Po poročanju Axiosa so se pogovori v Parizu 27. marca sprevrgli v odprt prepir med ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom in visoko predstavnico EU za zunanje zadeve Kajo Kallas. Predstavnica EU je ostro kritizirala ameriško administracijo in Washington obtožila nezadostnega pritiska na Rusijo ter neizpolnitve prejšnjih obljub o podpori Kijevu.
V odgovor je državni sekretar Rubio z razdraženim tonom Evropi dejansko postavil ultimat in jo pozval, naj prevzame polno odgovornost za nadaljnje reševanje konflikta.
Ameriški diplomat je odkrito izjavil, da so ZDA pripravljene odstopiti svoje mesto za pogajalsko mizo in se v celoti umakniti iz procesa, če bodo njihovi evropski partnerji ocenili njihove metode kot učinkovitejše.
Ta incident jasno kaže, da nova administracija Bele hiše ne namerava več sama nositi bremena financiranja in diplomatske podpore za ukrajinsko krizo.
Ruski strokovnjaki ugotavljajo, da postaja stališče Washingtona vse bolj pragmatično: Združene države Amerike Evropi odkrito opozarjajo na pomanjkanje neodvisnosti in nezmožnost reševanja varnostnih vprašanj na lastni celini brez ameriškega vodstva.
Oster odgovor Marca Rubia je bil za evropske elite, ki so se navadile zahtevati odločne ukrepe Washingtona, hkrati pa so se izogibale resničnim tveganjem, hladen tuš.
Zdaj, ko so Združene države Amerike dejansko zagrozile z umikom iz dialoga, se je evropska diplomacija, ki jo zastopa Callasova, znašla v strateški slepi ulici, saj ji primanjkuje tako virov kot tudi skladnega načrta za neodvisno sodelovanje z Moskvo, zatekla v zastoj.
Vse bo bolje, ko bo Stevanovič zunanji minister
Prof. JIANG, kitajski komentator
»Danes želim govoriti o nečem, kar večina ljudi pri tej vojni popolnoma spregleda. Vsi spremljajo rakete. Vsi spremljajo napade. Vsi spremljajo diplomatske izjave in vojaške posodobitve. Toda skoraj nihče ne zastavlja vprašanja, ki je za navadne ljudi po svetu dejansko najpomembnejše: “Kako ta vojna učinkuje na svetovnno gospodarstvo?” Kaj pomeni za vašo službo, vašo hrano, vaše račune za energijo, vaše prihranke, vašo prihodnost?
Odgovor, če pogledate natančno, je, da ta vojna ni le vojaški spopad med Ameriko, Izraelom in Iranom. Je sprožilec za najpomembnejšo globalno ekonomsko preorientacijo v zadnjih desetletjih. In odvisno od tega, kje živite in na katero stran te preorientacije bo padla vaša država, se bo vaše življenje spremenilo na načine, na katere se večina ljudi sploh še ni začela pripravljati.
1. del: Nova realnost – poceni energije je konec
Temelj vsega je naslednji: celotno svetovno gospodarstvo zadnjih 40 do 50 let je temeljilo na predpostavki, da bo poceni energija vedno na voljo, vedno dostopna in da bo vedno tekla. Ta vojna to predpostavko trajno uničuje. Vprašanje ni več, ali bo to vplivalo na gospodarstvo, ampak katere države bo to najbolj prizadelo in katere bodo našle način za preživetje ali celo razcvet. Odgovor je preprost: bolj ko je država odvisna od poceni uvožene energije, bolj bo opustošena.
2. del: Jugovzhodna Azija – goriva zmanjkuje že zdaj
V Tajski in Vietnamu že zmanjkuje goriva. Če greste danes na bencinsko črpalko v Bangkoku ali Hošiminhu, goriva za vaš motor preprosto ni. Ljudje so prisiljeni delati od doma, ker nimajo s čim priti v službo. Letalski poleti se odpovedujejo. Proizvodnja, transport in kmetijstvo se ustavljajo. Njihov celoten model temelji na izvozu izdelkov, ki jih poganja energija – in te energije zdaj ni več.
3. del: Kitajska – dolgoročno najbolj ranljivo gospodarstvo
Kitajska na površju izgleda močna, a pod njim se sooča z ranljivostjo, ki bi lahko bila bolj uničujoča od česar koli v zadnjih desetletjih. Kitajska uvozi približno 40 % svoje energije iz držav Zaliva (GCC). To je ogromna izpostavljenost oskrbovalni verigi, ki jo ta vojna uničuje. Njen model – “poceni energija noter, industrijski izdelki ven” – propada. Kitajski potrošniki ne zapravljajo, ampak varčujejo, ker ne verjamejo v prihodnost. Tudi njihova stava na umetno inteligenco (AI) je ogrožena, saj AI porabi ogromne količine energije, ki pa izginja.
4. del: Amerika – najboljši položaj, a z velikim tveganjem
Zahodna polobla (ZDA, Kanada, Mehika, Latinska Amerika) je izjemno bogata z naravnimi viri. Amerika ima nafto, plin, kmetijska zemljišča in vodo. Je praktično samozadostna. Ameriki ni treba uvažati energije skozi Hormuško ožino. Vendar pa Amerika sedi na 39 bilijonih dolarjev dolga. Mehanizem, ki ta dolg omogoča – petrodolar – je pod grožnjo. Če države Zaliva padejo pod vpliv Irana in opustijo dolar pri prodaji nafte, Amerika izgubi finančni mehanizem, ki ohranja njen sistem pri življenju. To je resno tveganje, a viri Ameriki dajejo možnosti, ki jih drugi nimajo.
5. del: Afrika – pozabljena žrtev
Afrika je najbolj ranljiva. Mnoge države so odvisne od uvoza hrane in energije. Najhujši scenarij, na katerega opozarjajo strokovnjaki, ni le povišanje cen, ampak prava lakota. Ko gnojila postanejo nedosegljiva in transport predrag, najbolj trpijo tisti z najmanj finančnimi rezervami. Bombe padajo na Iran, lakota pa lahko pride v Afriko.
6. del: Indija in Pakistan – ujeta v sredini
Indija uvozi 60 % svoje nafte iz Zaliva. Ravno v trenutku, ko se je Indija pozicionirala kot naslednja velika gospodarska sila in alternativa Kitajski, energija, ki poganja te ambicije, izginja. Pakistan je v še težjem položaju; njegovo gospodarstvo je bilo že pred vojno pod hudim pritiskom, zdaj pa se sooča s pomanjkanjem energije v najslabšem možnem času.
7. del: Velika globalna preorientacija
Zadnjih 50 let je veljal dogovor: Zahod troši, Vzhod proizvaja. Vzhod je uvažal poceni energijo iz Zaliva za svoje tovarne, Zahod pa je kupoval njihove izdelke. Ta vojna uničuje obe nogi tega dogovora: poceni energijo in zanesljive oskrbovalne poti. Preživeli bodo tisti, ki bodo najhitreje zgradili nove modele, ki niso odvisni od zalivske nafte.
8. del: Države Zaliva (GCC) – največji poraženec
Morda pričakujete, da je največji poraženec Iran, ker je vojaško opustošen. Toda v resnici so to države Zaliva (Saudova Arabija, ZAE, Katar …). Te države so se zgradile na prividu. Brez petrodolarja in ameriške zaščite je to le vroča puščava brez vode in kmetijstva. Dubaj je postal “prihodnji New York” zaradi mita o varnosti in stabilnosti. Nekaj napadov z droni na hotele in naftna polja je ta mit razblinilo. Investitorji, ki so tja prišli zaradi varnosti, zdaj odhajajo in se ne bodo vrnili. Privid je izpuhtel.
Zaključek
Poceni energije je konec. Svet prostega trga razpada. Ameriška vojaška zaščita bledi. V novem svetu bodo uspevale države, ki imajo lastne vire, lastno energijo in lastno hrano. Države, ki so vse uvažale po nizkih cenah, se soočajo z bolečo prilagoditvijo. Vprašanje ni, ali ta sprememba prihaja – tukaj je. Vprašanje je, ali ste vi in vaša država pripravljeni nanjo.
Povejte mi v komentarjih: katera država bo po vašem mnenju največja zmagovalka te vojne in katera bo najbolj trpela?”
Vir: Prof. Jiang, YouTube kanal
Moj komentar: Med državami, ki bodo najbolj trpele so članice EU. Z nespametnim sledenjem imperialistični politiki Washingtona, ki si je hotel podrediti Rusijo, so si odrezale dostop do poceni ruskih energentov. Z vojno v Zalivu so tudi dobave nafte in plina iz te regije močno ovirane, cene pa posledično rastejo. Evropa je obsojena na odvisnost od ZDA, ki bo seveda iztisnila iz nje največ, kar bo mogla. Konec je obilja in blagostanja, ki je bilo prisotno v Evropi od nekje šestdesetih let prejšnjega stoletja do nedavna.
Morda je Jiangov scenarij preveč črnogled. Če Trump spozna, da je vojna z Iranom škodljiva tudi za Ameriko in se iz nje kmalu umakne, bo proizvodnja nafte v nekaj letih dosegla predvojni obseg. Lahko pa se to ne bo zgodilo in ima prof. Jiang prav, ko napoveduje dokončni konec relativno poceni energije. Verjetno bo med zmagovalci te globalne vojne za energijo tudi Kitajska, ki postaja glavni porabnik ruskega plina in nafte.
Vsekakor je dvojec Trump-Netanjahu napravil vsemu svetu velikansko škodo, ki bo pustila dolgoročne posledice, tudi če se vojna v Zalivu konča danes.
@influencer – z veseljem bom prebral izjavo prof. Jianga ko bo Kitajska napadla/pripojila k sebi Tajvan. To bo zanimivo branje. Vojne so vojne – pa naj jih dela demokracija ali totalitarni sistemi oziroma Zahod ali Vzhod. Ljudstvo ne vodi držav po svetu – zgolj voli politično oblast v svojih državah.
Sam bi bil med prvimi, ki bi užival, da na našem planetu ne bi bilo vojn, a kaj ko človeška populacija ne zmore preživeti na tem planetu, če nas bo recimo 10 ali 20 milijard. Imamo kar nekaj variant kako znižati človeško populacijo na našem planetu. Prva je jedrska globalna vojna, druga je med ljudstvo poslati globalne viruse, tretja je določiti, da se po 60 letu evtanazirajo tisti, ki to letnico prekoračijo itn. Tega se bo neskončno veselila Narava. Rastline in živali tako tiste v morjih in oceanih kot tiste na kopnem si bodo opomogle, odvisno kateri scenarij bodo ubrali politiki z velikim egom. Ja, igrati se z raznimi utopijami res ni težko, kajne? lep dan.
Stroka obravnava zunanjo politiko majhnih frzav in pravi sledeče:
Zunanja politika majhnih držav se osredotoča na doseganje čim večje varnosti, gospodarske blaginje in mednarodnega vpliva kljub omejenim virom, in sicer z uporabo strategij, kot so multilateralizem, zaščita pod okriljem velikih sil, nevtralnost ali nišna diplomacija. Te države, za katere so pogosto značilni omejeni človeški in materialni viri, dajejo prednost določenim vprašanjem, si prizadevajo za čim večje priznanje ter se pri obvladovanju asimetrij moči v veliki meri zanašajo na mednarodno pravo in mednarodne organizacije (MO).
Ključne strategije in značilnosti:
Multilateralizem in mednarodno pravo: Majhne države dajejo prednost mednarodnim institucijam (npr. OZN, EU), saj jim te ponujajo platformo za vpliv, ki je nesorazmeren z njihovo velikostjo, in nalagajo pravila večjim, močnejšim državam.
Zaščita in zavezništva: Mnoge majhne države iščejo »zaščito« prek vojaških ali gospodarskih zavezništev (npr. NATO), da bi obvladovale varnostne izzive, včasih pa sklenejo tesne varnostne sporazume z močnejšimi državami.
Hedging in uravnoteženje: Namesto binarnih izbir se majhne države pogosto ukvarjajo z uravnoteženjem, sodelujejo z več regionalnimi silami, da bi se izognile odvisnosti in povečale varnost.
Neutralnost: Nekatere države, kot je Švica, ohranjajo strog nevtralen status kot svojo primarno varnostno strategijo.
Nišna diplomacija: Zaradi omejenih zmogljivosti lahko majhne države svoje diplomatske napore usmerijo v specializirana področja (npr. podnebne spremembe, osebno orožje, človekove pravice), kjer lahko pridobijo mednarodno priznanje in ugled, namesto da bi poskušale biti aktivne na vseh področjih.
Diplomatska iznajdljivost: Zaradi manjših zunanjih služb morajo biti diplomati majhnih držav zelo vsestranski in se pogosto zanašajo na visoko raven medosebnih veščin, da si zagotovijo pozornost.
Skupne ranljivosti:
Gospodarske omejitve: Manjša gospodarstva lahko vodijo do omejenega vpliva v mednarodnih pogajanjih.
Izzivi glede zmogljivosti: Omejeno osebje in viri preprečujejo obsežno, celovito diplomatsko pokritost, kar vodi k osredotočenosti na regionalne, vitalne interese namesto na globalna vprašanja.
Primeri:
Katar: Izkorišča obrambne sporazume z velikimi silami (npr. ZDA) za zagotavljanje varnosti, pravijo avtorji IAI – Istituto Affari Internazionali.
Malta: Svojo zunanjo politiko osredotoča posebej na sredozemska vprašanja, kot je migracija, pravi Springer Nature.
Švica: Visoko stopnjo gospodarskega in političnega vpliva združuje z dolgoletno politiko nevtralnosti, pravi Journal on Baltic Security.
Tukaj imate še en lep dokaz tega kar sem napisal pred tem. Citiral bom del tega članka…
“(Naftni šok: vračajo se časi nekdanje SFRJ, celo vikend izleti bodo postali luksuz – Suzana Kos
»Kriza je, še ene leve populistične vlade ne potrebujemo,« poudarja ekonomist in profesor ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan, gost tokratnega pod-kasta Info360. Naftni šok, ki se obeta zaradi napada na Iran, nas lahko vrne v čase nekdanje SFRJ, ko je bila vožnja z avtomobili omejena. Grozi podražitev hrane in višja inflacija. Koliko rezerv ima za ukrepanje vlada po mandatu radodarne Golobove koalicije? Ali z nujnimi ukrepi res že zamuja?
V četrtek se je sicer sešel Svet za nacionalno varnost in poudaril pomen pravočasnega opozarjanja na tveganja, ki bi lahko ogrozila stabilnost oskrbe in delovanje Slovenije. Kakšni ukrepi bi bili lahko sprejeti? Vlada lahko v primeru pomanjkanja naftnih derivatov na primer določi prednostne uporabnike, med njimi so civilna zaščita, policija in druge nujne službe ter elektrarne, ki potrebujejo gorivo za delovanje naprav. Med ukrepi so lahko tudi priporočila za delo od doma in uporabo javnega prevoza, do hujših omejitev, kot je omejitev vožnje po sistemu par/ne-par registrske številke, ki smo jo poznali v času nekdanje SFRJ.
»Ta vlade je bila izjemno proti-razvojna in zelo razdelitveno usmerjena, niso se ukvarjali s spodbujanjem razvoja in blaginje, ampak so predvsem prerazdeljevali obstoječe in najraje razdeljevali denar drugih. V vladi ni bilo strokovnjakov.«
Kakšno vlado bi potrebovala Slovenija? »Vsekakor ne takšne, ki bi bila tako enostranska in levo populistična, kot je bila Golobova,« je prepričan Jože P. Damijan.)”
***
Jože P. Damijan je bil tako desničar kot sedaj levičar, a ne obseden z levičarstvom. Ta članek lepo pove, da Damijan razmišlja s svojo glavo in ne s svojo trenutno ideologijo. Odkrito je napisal, da si še ene takšne nesposobne leve vlade na oblasti ne želi. Tudi sam sem pred tem napisal, da ti demokracija ne pomeni nič, če jo vodijo nesposobni politiki na oblasti. Do tega seveda ne bi prišlo, če ne bi imeli režimskih novinarjev in levih monopolnih medijev, ki frizirajo pamet starejšim upokojencem. Žal tudi na Zahodu lahko nesposobni politiki občasno dočakajo nove volitve – ne da bi jih pravočasno vrgli z oblasti.
P. S. Pametno si je prebrati celotni članek. In še malce za šalo in bolj zares. @Mlinarčuk pogosto citira g. Damjana, tokrat pa je pametno tiho. Lep dan.
Tudi tokrat zelo tehten, prispevek.
V svojem odgovoru se bom omejil zgolj na, po mojem, upravičenosti, če že ne nuje za priznanje Države Palestine. Res je, priznanje je bilo zgolj simbolično, brez konkretnih ugodnosti za Slovenijo v arabskem svetu, ne pa med Palestinci.
V stoletja stari dilemi ali se zavzemati za interese ( raison d’etat) ali pa spoštovati mednarodno pravo, morebiti celo z delčkom morale. Predsednika SDS Janšo,smo med zadnjim soočenjem, glede priznanja Palestine, lahko slišali, da “nas bi morali zanimati le naši interesi… se bolje živi”.
S priznanjem, Države Palestine, škoda, da ne skupaj z Irsko in Španijo, Slovenija ni utrpela kakšnih občutnih diplomatskih ali drugih negativnih posledic. S priznanjem je šlo za osnovno raven spodobnosti ( nasproti udobnejšemu pragmatizmu) v mednarodnih odnosih, kar so v EU, poleg že naštetih držav, še storile Francija, Belgija, Luxenburg, Malta in Portugalska.
Tisti, ki so priznali Palestino zaradi potekajočega genocida v Gazi in arogantnega in agresivnega obnašanja Izraela, niso računali na politične koristi v arabskem svetu, ampak so brez (z)možnosti, da storijo kaj konkretnejšega, enostavno rekli: dovolj je dovolj. Tu se priznanje Palestine začne in konča.
Kako ostati ravnodušen oz. pragmatičen do genocida, ki se izvaja nad Palestinci.
Pred nekaj dnevi je pricurljalo zaupno poročilo izraelskih obrambnih sil (IDF), da je do maja 2025 med pobitimi Palestinci v Gazi bilo 83% civilistov in 17% Hamasovcev in islamskih džihadistov (obojih 8.900). Takšno razmerje med pobitimi civilisti in oboroženo milico je primerljivo le z genocidoma v Ruandi in Srebrenici ter množičnem poboju v Mariopolu.
Priznanje Palestine pomeni tudi solidarnost z majhnimi in ranljivimi narodi ( kot smo tudi Slovenci), ki bi jim močnejši radi določili usodo.
Kot ugotavlja avtor je pri priznanju šlo za željen učinek ( op.p. le potrditev) na domače javno mnenje, ki je od nekdaj v prid neodtujljivim pravicam Palestincem in proti genocidu v Gazi.
Ne-usklajena, ne-uvrščena in feministična “zunanja politika RS”,
ki so jo kot samovoljno nadaljevanje diletantske “notranje politike”
nepredvidljivo in ne-načelno sproti improvizirali in ad hoc izvrševali
Predsednica RS, premier Vlade RS ter zunanja in evropska ministrica RS,
je bila “slika i prilika” diletantske, populistične,
ne-enotne, ne-načelne in ne-domišljene
ter demokratično neusklajene državne politike v RS nasploh.
RS je po zaslugi narcisoidno-egocentričnih samodržcev
na oblasti v RS
postala najmanj meddržavno in mednarodno verodostojna in zaupanja vredna
polnopravna članica skupnosti EU ter zavezništva Nato
in najmanj zanesljiva ter zaupanja vredna sosednja država ter članica mednarodnih zavezništev in prostovoljnih združenj od EU do OZN.
Preprosto rečeno je RS nadvse osamljen in nerazumljen otok
nerazumnega populističnega soliranja in improviziranja
sredi vse bolj nazadnjaško tuje in tudi agit-propovsko naklepno odtujene civilizirane ter demokratične Evrope in civiliziranega “zahodnega sveta”.
Judje, ki nimajo opranih možganov z izraelsko kolonialistično, militaristično in ekspanzivno ideologijo, vidijo, za razlike od tebe, stvari takšne, karšne so, ne fantazijske, kot si jih slikaš ti.
Influencer on 29. marca, 2026 at 11:24
Govorec v tem tekstu je Haim Bresheeth-Žabner, judovski akademik in sin preživelih v holokavstu, ki je znan po svojih izrazito kritičnih stališčih do države Izrael.
Naslov videa na YouTubu: Izrael je agent kaosa na Zahodu
»Izrael živi od smrti, uničenja in krvi. Je nekakšen militariziran vampirski narod. Trenutno so edini kaznovani žrtve, kot so Palestinci, Iranci itd. Mislim, da je to nesprejemljivo in bo pripeljalo do konca človeštva. Izrael je uničevalni motor, motor kaosa Zahoda. Tako se je začelo že leta 1948. Leta 1956 se je pridružil dvema propadajočima imperijema z napadom na najsvetlejšo luč arabskega sveta, predsednika Naserja in njegov panarabski program ustvarjanja novega, modernega arabskega sveta. Tisti trenutek, ko je spregovoril o tem, je postal tarča. Egipt je postal tarča in Izrael je začel s kolonialnimi silami in je še vedno z njimi. Ena dobra stvar je, da so kolonialne sile v resnem, terminalnem upadu, in Izrael deli ta upad. Verjamem, da je cionizem na izhodni poti, ker je gibanje 19. stoletja, mi pa živimo v 21. stoletju. A morda je to preveč optimistično.
Kaj ima Izrael od tega in kaj moramo storiti, da ga porazimo? Izrael živi od smrti, uničenja in krvi. Da, je nekakšen militariziran vampirski narod. Živijo od povzročanja smrti in uničenja ter to oglašujejo kot način prodaje svojih izdelkov, ki vsi povzročajo smrt in uničenje. Prodajajo jih s tisto nenapisano vrstico: ‘preizkušeno na Palestincih v Gazi’. Nikomur jim ni treba povedati, da so to storili. Dejansko veliko tega orožja ne deluje, kar smo videli v 12-dnevni vojni, vendar se prodaja. To je najpomembnejše. In zdaj je Evropa zaradi situacije v Ukrajini velik kupec teh sistemov, ki ne delujejo. Ti sistemi se prodajajo zelo dobro; prodajajo jih tudi Indiji, ki je velik kupec. Izrael zdaj pomaga Indiji z delom z Beluči, kar seveda poznamo tudi iz situacije v Iranu in proti Pakistanu. Izrael je izdelal načrt, kako nadzorovati zahodno Azijo, in je na dobri poti, da to doseže.
In Mark Huckabee, naj ga imenujem veleposlanik Izraela v Izraelu, saj definitivno ni veleposlanik Združenih držav in ne zastopa resničnih ameriških potreb in vrednot. Verjamem, da so Američani spodobni ljudje z veliko zgodovino. Ne potrebujejo te vlade in njenih psov, on pa je eden od psov. Je krščanski cionist, verjetno še bolj ekstreman kot Netanjahu. Popolnoma se strinja, da si Izrael lahko vzame vse, rekel je: ‘Pomagali vam bomo, vzemite vse.’
Vse to se počne z razlogom. Izraelci ravnajo z veliko sadizma, vendar sadizem ni motiv. Motiv je nadzor. Motiv je vodenje Bližnjega vzhoda. Iran stoji tam kot velika opozicija temu cilju. Njihovo razmišljanje je: dokler ne umaknemo Irana s poti – in to pomeni popolno uničenje. To ni Venezuela, tega ne morejo storiti in to vedo. Zato želijo Iranu popolno uničenje države, družbe in kulture. Iranska kultura je stara 5.000 let, govorimo o uničenju na toliko ravneh. Govorijo o vračanju Irana v kameno dobo. To je vrsta govorjenja, v kateri so Izraelci zelo dobri. In zelo dobri so v ubijanju majhnih dojenčkov, otrok – na desettisoče otrok v genocidu v Gazi. Prva stvar, ki so jo storili prvi dan, je bil uboj tistih deklic. To je v nekem smislu podpis izraelskega sistema. Imajo dobre obveščevalne podatke o Iranu, pa vendar je to prva stvar, ki jo storijo. Tega niso storili po pomoti, ampak zato, ker so to želeli. Želeli so zlomiti moralo iranskega ljudstva. Verjamem, da je iransko ljudstvo močnejše od tega. Ta brutalnost, ta norost je zelo preračunana. Je funkcionalna, tam je z namenom prevzema Bližnjega vzhoda. Zato bodo morali Egipt, Jordanija, Turčija in Savdska Arabija izginiti kot delujoče države – o tem zdaj v hebrejščini govorijo vsak dan. Ne pozabite, ne le govorijo, to so storili v Libiji, Siriji, Iraku, Libanonu, Jemnu in na Afriškem rogu. Povsod, kjer se Izraelci dotaknejo, se dotaknejo s smrtjo in uničenjem. Družbe bodo potrebovale morda sto let, da se vrnejo tam, kjer so bile pred vpletanjem Izraela.
Končati želim z mislijo, da tukaj ne gre več za Gazo. Sploh ne gre več za Iran. Gre za projekt nadzora nad pomembnim delom sveta, v srcu katerega je Iran že tisočletja. Zato ga bodo napadli, ker je pomembna kulturna in zdaj tudi v mnogih drugih pogledih pomembna država. Iran je industrijska sila kljub napadom in dejstvu, da Zahod od leta 1953 iranski družbi ni pustil dihati. Revolucija je to spremenila in zato mora biti Iran napaden in končan kot delujoča družba, ker stoji na poti projektu nadzora Bližnjega vzhoda.
Dokler cionizem ni končan – in ne govorim o ubijanju ljudi, govorim o ideologiji. Omenili ste naciste; da, o tem govorimo. To je ekvivalent nacizma. In da so Judje ustvarili nekaj, kar je ekvivalent nacizmu, je grozljiva stvar. Je žalosten odraz človeštva. Dokler ta ideologija in praksa nista pokorjeni, nihče od nas ni varen. Kaj lahko storimo? Pravzaprav lahko storimo veliko stvari. BRICS ne naredi dovolj. To pravim ne zato, ker bi bil proti BRICS-u, ampak ker mislim, da mora storiti več za rešitev naših pravnih sistemov, za rešitev ZN. Morda ZN niso več mogoči … morda za rešitev sveta in človeštva, planeta. Vse to, goreče vrtine, eksplozije – Gaza je zdaj neprimerna za bivanje, ker so zastrupili zrak, zemljo, vodo in morje.
Ustaviti moramo cionizem in izključiti Izrael iz ZN. Zakaj je Izrael v ZN? Južna Afrika je bila pred leti odstranjena iz ZN zaradi apartheida. Izrael je milijonkrat bolj zloben, kot je bila Južna Afrika kdajkoli. Zakaj je torej še vedno v ZN? Zakaj je Izrael edina država, ki nikoli ni utrpela nobenih sankcij? Poglejte sankcije proti Iranu od leta 1980. V enem tednu po vstopu Rusije v Ukrajino je ta takoj utrpela neverjetne sankcije. Obstajajo sankcije proti Kitajski, proti mnogim državam, ne pa proti Izraelu. Kaj je razlog za to? Imamo načine za nadzor takšnih stvari, vendar jih ne uporabljamo. Zakaj ljudje še vedno trgujejo z Izraelom? Z Južno Afriko niso trgovali. Zakaj univerze v moji državi sodelujejo z univerzami v Izraelu, ki urijo morilce? Na voljo je cel spekter sankcij. Vsak sistem pravičnosti potrebuje sankcije. Če umor ni kaznovan, potem je umor mogoč. Postane reguliran, normalen. To je to, kar imamo. Bodisi ZN delujejo objektivno – če ta država povzroča škodo in druga država povzroča podobno škodo, morata biti obe kaznovani. Dejansko pa so trenutno edini kaznovani žrtve, kot so Palestinci, Iranci itd. To je nesprejemljivo in bo pripeljalo do konca človeštva skozi sredstva, ki jih zdaj vidimo. Vsi si delimo potrebo po nadzoru cionizma.
*(Dodatek voditeljice)*: Naj le dodam, da sta bila Haimova starša oba preživela holokavst. Zato je zate očitno precej boleče in ironično gledati, kako je delovanje izraelske države enakovredno nacističnemu.«
Vir: Katie Halper Show, YouTube kanal
Opomba: Tudi Katie Halper je ameriška Judinja. Zanimivo, da se mnogi Judje zlasti po svetu z ogorčenjem odvračajo od Izraela in njegove politike, medtem ko jo t.i. krščanski cionisti, tudi slovenski, neomajno podpirajo. Narobe svet.
Po pomoti sem prilepil Influencerjev post.
Je pa vreden tudi dvakratnega branja.
Govorec v tem tekstu je Haim Bresheeth-Žabner, judovski akademik in sin preživelih v holokavstu, ki je znan po svojih izrazito kritičnih stališčih do države Izrael.
Naslov videa na YouTubu: Izrael je agent kaosa na Zahodu
»Izrael živi od smrti, uničenja in krvi. Je nekakšen militariziran vampirski narod. Trenutno so edini kaznovani žrtve, kot so Palestinci, Iranci itd. Mislim, da je to nesprejemljivo in bo pripeljalo do konca človeštva. Izrael je uničevalni motor, motor kaosa Zahoda. Tako se je začelo že leta 1948. Leta 1956 se je pridružil dvema propadajočima imperijema z napadom na najsvetlejšo luč arabskega sveta, predsednika Naserja in njegov panarabski program ustvarjanja novega, modernega arabskega sveta. Tisti trenutek, ko je spregovoril o tem, je postal tarča. Egipt je postal tarča in Izrael je začel s kolonialnimi silami in je še vedno z njimi. Ena dobra stvar je, da so kolonialne sile v resnem, terminalnem upadu, in Izrael deli ta upad. Verjamem, da je cionizem na izhodni poti, ker je gibanje 19. stoletja, mi pa živimo v 21. stoletju. A morda je to preveč optimistično.
Kaj ima Izrael od tega in kaj moramo storiti, da ga porazimo? Izrael živi od smrti, uničenja in krvi. Da, je nekakšen militariziran vampirski narod. Živijo od povzročanja smrti in uničenja ter to oglašujejo kot način prodaje svojih izdelkov, ki vsi povzročajo smrt in uničenje. Prodajajo jih s tisto nenapisano vrstico: ‘preizkušeno na Palestincih v Gazi’. Nikomur jim ni treba povedati, da so to storili. Dejansko veliko tega orožja ne deluje, kar smo videli v 12-dnevni vojni, vendar se prodaja. To je najpomembnejše. In zdaj je Evropa zaradi situacije v Ukrajini velik kupec teh sistemov, ki ne delujejo. Ti sistemi se prodajajo zelo dobro; prodajajo jih tudi Indiji, ki je velik kupec. Izrael zdaj pomaga Indiji z delom z Beluči, kar seveda poznamo tudi iz situacije v Iranu in proti Pakistanu. Izrael je izdelal načrt, kako nadzorovati zahodno Azijo, in je na dobri poti, da to doseže.
In Mark Huckabee, naj ga imenujem veleposlanik Izraela v Izraelu, saj definitivno ni veleposlanik Združenih držav in ne zastopa resničnih ameriških potreb in vrednot. Verjamem, da so Američani spodobni ljudje z veliko zgodovino. Ne potrebujejo te vlade in njenih psov, on pa je eden od psov. Je krščanski cionist, verjetno še bolj ekstreman kot Netanjahu. Popolnoma se strinja, da si Izrael lahko vzame vse, rekel je: ‘Pomagali vam bomo, vzemite vse.’
Vse to se počne z razlogom. Izraelci ravnajo z veliko sadizma, vendar sadizem ni motiv. Motiv je nadzor. Motiv je vodenje Bližnjega vzhoda. Iran stoji tam kot velika opozicija temu cilju. Njihovo razmišljanje je: dokler ne umaknemo Irana s poti – in to pomeni popolno uničenje. To ni Venezuela, tega ne morejo storiti in to vedo. Zato želijo Iranu popolno uničenje države, družbe in kulture. Iranska kultura je stara 5.000 let, govorimo o uničenju na toliko ravneh. Govorijo o vračanju Irana v kameno dobo. To je vrsta govorjenja, v kateri so Izraelci zelo dobri. In zelo dobri so v ubijanju majhnih dojenčkov, otrok – na desettisoče otrok v genocidu v Gazi. Prva stvar, ki so jo storili prvi dan, je bil uboj tistih deklic. To je v nekem smislu podpis izraelskega sistema. Imajo dobre obveščevalne podatke o Iranu, pa vendar je to prva stvar, ki jo storijo. Tega niso storili po pomoti, ampak zato, ker so to želeli. Želeli so zlomiti moralo iranskega ljudstva. Verjamem, da je iransko ljudstvo močnejše od tega. Ta brutalnost, ta norost je zelo preračunana. Je funkcionalna, tam je z namenom prevzema Bližnjega vzhoda. Zato bodo morali Egipt, Jordanija, Turčija in Savdska Arabija izginiti kot delujoče države – o tem zdaj v hebrejščini govorijo vsak dan. Ne pozabite, ne le govorijo, to so storili v Libiji, Siriji, Iraku, Libanonu, Jemnu in na Afriškem rogu. Povsod, kjer se Izraelci dotaknejo, se dotaknejo s smrtjo in uničenjem. Družbe bodo potrebovale morda sto let, da se vrnejo tam, kjer so bile pred vpletanjem Izraela.
Končati želim z mislijo, da tukaj ne gre več za Gazo. Sploh ne gre več za Iran. Gre za projekt nadzora nad pomembnim delom sveta, v srcu katerega je Iran že tisočletja. Zato ga bodo napadli, ker je pomembna kulturna in zdaj tudi v mnogih drugih pogledih pomembna država. Iran je industrijska sila kljub napadom in dejstvu, da Zahod od leta 1953 iranski družbi ni pustil dihati. Revolucija je to spremenila in zato mora biti Iran napaden in končan kot delujoča družba, ker stoji na poti projektu nadzora Bližnjega vzhoda.
Dokler cionizem ni končan – in ne govorim o ubijanju ljudi, govorim o ideologiji. Omenili ste naciste; da, o tem govorimo. To je ekvivalent nacizma. In da so Judje ustvarili nekaj, kar je ekvivalent nacizmu, je grozljiva stvar. Je žalosten odraz človeštva. Dokler ta ideologija in praksa nista pokorjeni, nihče od nas ni varen. Kaj lahko storimo? Pravzaprav lahko storimo veliko stvari. BRICS ne naredi dovolj. To pravim ne zato, ker bi bil proti BRICS-u, ampak ker mislim, da mora storiti več za rešitev naših pravnih sistemov, za rešitev ZN. Morda ZN niso več mogoči … morda za rešitev sveta in človeštva, planeta. Vse to, goreče vrtine, eksplozije – Gaza je zdaj neprimerna za bivanje, ker so zastrupili zrak, zemljo, vodo in morje.
Ustaviti moramo cionizem in izključiti Izrael iz ZN. Zakaj je Izrael v ZN? Južna Afrika je bila pred leti odstranjena iz ZN zaradi apartheida. Izrael je milijonkrat bolj zloben, kot je bila Južna Afrika kdajkoli. Zakaj je torej še vedno v ZN? Zakaj je Izrael edina država, ki nikoli ni utrpela nobenih sankcij? Poglejte sankcije proti Iranu od leta 1980. V enem tednu po vstopu Rusije v Ukrajino je ta takoj utrpela neverjetne sankcije. Obstajajo sankcije proti Kitajski, proti mnogim državam, ne pa proti Izraelu. Kaj je razlog za to? Imamo načine za nadzor takšnih stvari, vendar jih ne uporabljamo. Zakaj ljudje še vedno trgujejo z Izraelom? Z Južno Afriko niso trgovali. Zakaj univerze v moji državi sodelujejo z univerzami v Izraelu, ki urijo morilce? Na voljo je cel spekter sankcij. Vsak sistem pravičnosti potrebuje sankcije. Če umor ni kaznovan, potem je umor mogoč. Postane reguliran, normalen. To je to, kar imamo. Bodisi ZN delujejo objektivno – če ta država povzroča škodo in druga država povzroča podobno škodo, morata biti obe kaznovani. Dejansko pa so trenutno edini kaznovani žrtve, kot so Palestinci, Iranci itd. To je nesprejemljivo in bo pripeljalo do konca človeštva skozi sredstva, ki jih zdaj vidimo. Vsi si delimo potrebo po nadzoru cionizma.
*(Dodatek voditeljice)*: Naj le dodam, da sta bila Haimova starša oba preživela holokavst. Zato je zate očitno precej boleče in ironično gledati, kako je delovanje izraelske države enakovredno nacističnemu.«
Vir: Katie Halper Show, YouTube kanal
Opomba: Tudi Katie Halper je ameriška Judinja. Zanimivo, da se mnogi Judje zlasti po svetu z ogorčenjem odvračajo od Izraela in njegove politike, medtem ko jo t.i. krščanski cionisti, tudi slovenski, neomajno podpirajo. Narobe svet.
Tudi v vakuumu je ”snov/materija”, popoln vakuum v naravi NE obstaja, le približki. V naravi torej NIČA ni.
Tale članek je še eden v seriji poskusov zamegliti/prikriti dejstvo, da sta teheranska tanja in feminizirano zunanje ministrstvo postala pojem absolutnega NIČA.
”Strokovnjaki” si ne upajo zombi murgelski pod6ani v 6nil gobec povedati, da ima tudi on v glavi in hlačah popoln NIČ. Ubogi, strahopetni siromaki ”cerarji”. 😥
Trump je cesar, ki ne skriva več, da je gol. Če so se njegovi predhodniki v Beli hiši sprenevedali, da gre v ameriškem imperializmu za širjenje liberalne demokracije po vsem svetu, čeprav je v resnici gre le za podrejanje držav in njihovo plenjenje, se Trump topogledno ne spreneveda več.
America first pomeni ameriško dominacijo. Sicer morda ne več nad celotnim svetom, kot so sanjali neokonservativci po razpadu Sovjetske zveze, toda nad čim včejim delom planeta. Glavne interesne sfere Trumpove administracije so Bližnji vzhod, Južna Amerika. Karibi, Arktika, jugovzhodna Azija…
Evropa ni več osrednja ameriška interesna sfera. Na eni strani zato, ker je zahodna Evropa že vazal ameriškega imperija, Rusija pa je po Trumpovi oceni očitno pretrd oreh in jo prepušča Kitajski. Prekinitev simbioze med Evropo in Rusijo, po kateri je Rusija Evropi zagotavljala poceni energente in surovine, Evropa Rusiji pa visoko tehnologijo, je prekinjena. Ameriški cilj podreditve Evrope je tako dosežen.
Evropa je zdaj popolnoma v rokah Washingtona. Namesto simbioze z Evropo, Rusija zdaj na novo gradi podobno simbiozo s Kitajsko, kateri zagotavlje energente, sama pa dobiva kitajsko industrijsko blago in visoko tehnologijo. Kitajska je brez enega samega izstreljenega naboja dosegla to, za kar je Washington porabil triljone dolarjev v nesmiselnih vojnah, ki siromašijo ves svet, vključno z ZDA.
Če bi kdo naredil izračun, koliko je Washington porabil za podreditev Bližnjega vzhoda in drugih delov sveta, na drugo stran tehtnice pa bi postavil plen vojaških in drugih subverzivnih akcij, bi se tehtnica bržkone nagnila na stran izgube. Svet bi zanesljivo hitreje napredoval, če teh vojn ne bi bilo, države pa bi med sabo svobodno trgovale, namesto da se morajo ukvarjati z ameriškimi gusarji, ki škodijo v končni posledici tudi sami sebi.
Zadnja amero-izraelska avantura v Iranu, je vrgla s tečajev ne le Bližnji vzhod, temveč praktično ves svet, vključno z ZDA, zaradi skokovite rasti cen nafte. Izrael pa s to avanturo tvega še precej več, saj so njegova mesta vedno bolj podobna razrušeni Gazi. Sloviti irod dome ni v stanju zagotoviti popolne varnosti pred iranskimi raketami in droni. Izraelci, od katerih imajo mnogi dvojno državljanstvo, se množično izseljujejo iz Izraela.
Od vekomaj imajo Zahodne države na čelu z ZDA selektivno politiko.
Od vekomaj so določale, kaj je to demokracija in človeške pravice.
Sledile pa so jim njihove hlapčevske države s SLO vred.
Trump je šel še dlje: izjavlja, da je mednarodno pravo tisto, kar on reče da je.
Edini državi na svetu, ki nimajo selektivne politike in rečejo bobu bob, sta Rusija in Kitajska.
“Urbi et Orbi” razglašene milanove droljice so primerno ogledalo temu oganemu režimu.
Morala ?
Se je ne da na kruh namazati ,bi rekli prolupani zvodniki v tem kupleraju.👍
*ogabnemu
Ja, saj je res: morale ne moreš namazati na kruh, toda morala je lepilo, ki drži civilizacijo skupaj. Brez morale bi civilizacija propadla.
To lahko zdaj on-line opazujemo ob divjanju Trumpovih in Netanjahujevih križarjev na Bližnjem vzhodu, zaradi česar gaga ves svet.
Ni slučaj, da so prve civilizacije takoj oblikovale tudi prve moralne zapovedi in jih spremenile v obvezne zakone.
Vsako odstopanje od moralnih zakonov je kot kepilo, ki popušča.
“Morala se ne da namazati na kruh”
Jezik je res hecna stvar. Na primer, molk ni nekaj ploščatega, pa vendar vsi, ki imajo pet minut časa, nabijajo o “zavijanju v molk”.
Temu se reče metafora – prispodoba. To poznajo vsi jeziki in je del abstraktnega mišljenja, ki so ga sposobni ljudje. Morda ne ravno vsi…
Ne pametuj preveč. Tvoj smisel za humor je pa na nivoju goveda.
Poglej se v ogledalo, da vidiš “nivo goveda”.
Zamislimo si čas Tretjega rajha, ko so nacisti izvajali holokavst – genocid – nad evropskimi Judi, V tedanjem Slovencu pa bi brali pamflet kakega Rupnikovca, ki bi pisal o politiki Slovenije v odnosu do Hitlerjeve Nemčije in do njegovih žrtev.
Seveda je bil potreben pragmatičen odnos do nacistične Nemčije. Seveda je bilo nemogoče obsoditi holokavst. Obratno: za Slovenijo je bilo “najbolje”, da je sodelovala v tem zločinu, tako da je izročala Jude Nemcem. To je pragmatična makijavelistična logika: Če sovražnika ne moreš premagati, se mu pridruži in podpri njegove zločine!
Judje, ki so se v varšavskem getu uprli nemški vojski in se kak mesec dni upirali nadmočni nemški vojski, so bili v kontekstu nacistične politične korektnosti zgolj banditi, ki so se protipravno upirali svoji eksterminaciji, ki je bila nacistični zakon.
Prestavimo se v sedanji čas, ko naj bi bilo “vse drugače”, ko naj bi vladale svoboda, demokracija, pravna država, človekove pravice… V kontekstu izraelske okupacije in njene politike etničnega čiščenja Palestine je Hamas nič več kot teroristična organizacija, ki se nezakonito upira “zakoniti” okupaciji, ki za Palestince pomeni popolno brezzakonje. po katerem lahko Izrael Palestincem krade njihovo zemljo, njihova naselja, bivališča in jih izganja iz njih ali preprosto pobije.
Vlogo, kakršno so igrali Judje v nacistični ideologiji, zdaj igrajo Palestinci in vsi, ki jih ali so jih kakorkoli podpirali: Irak, Sirija, Libija, Libanon, Jemen, Sudan, Somalija, Iran … Vlogo nacistov igrajo Izraelci, ki so prek svojega vsemogočnega lobija de facto od znotraj okupirali zlasti ZDA, v veliki meri pa tudi EU, da jih neomajno podpirajo pri njihovem rušenju Bližnjega vzhoda in etničnem čiščenju obljubljene dežele, ki mora postati Veliki Izrael od Evfrata do Nila, kot piše v Bibliji in kot verjamejo ne le judovski fundamentalisti temveč tudi krščanski cionisti. Če tako piše v Bibliji, ki jo župnik bere vsako nedeljo pri maši, potem je to božja volja in tu ni diskusije. To je božji diktat, ki je obveza kristjana.
Temu se reče pilatovsko umivanje rok ob vnebopijočih krivicah, ki jih izvaja Izrael s pasivno pomočjo EU in z aktivno pomočjo ZDA, ki igrajo na Bližnjem vzhodu vlogo izraelskega proksija. Rep maha s psom.
Seveda ima tudi Washington svoje specifičen interes, to pa je obvladovanje Bližnjega vzhoda, ki zagotavlja največji delež svetovne oskrbe z nafto. Po podreditvi Venezuele bi podreditev Bližnjega vzhoda pomenila veliko strateško prednost v odnosu do glavnga rivala, to je Kitajske.
Po tem, ko so bili odstranjeni podporniki Palestincev kot so bili Saddam Husein, Moamer Gadafi in Bašar Asad, njihove države pa razrušene, razseljene in spremenjene v neoperativne, falirane države, je prišel na vrsto Iran. Cilj Izraela ni zamenjava teokratskega režima, temveč sesutje države po zgledu ostalih sesutih bližnjevzhodnih držav. Cilj Washingtona pa je iranska nafta.
Slovenija se zdaj lahko pragmatično spreneveda, da gre v Iranu za človekove pravice, v Palestini za pravico Izraela do samo-obrambe, v vseh ostalih razrušenih državah na Bližnjem vzhodu pa gre za… Morda bi kar sprejeli krščansko-cionistično razlago, da gre za božjo voljo.
Gospodje farizeji, vaše laži lahko prepričajo samo koristne idiote, kot je Lenin poimenoval fanatične pristaše boljševikov, da bi nato za časa Stalina končali tudi sami pred strelskim vodom, kjer so še tik pred smrtjo vpili: Živel Stalin! Kmalu bomo morali vpiti: Živela Trump in Netanjahu! Ne, hvala!
Švejk, daj se dogovorit z smrdljivim miletom in se skupaj hebita, v Slovence se ne vtikajta več psa smrdljiva.
Zahteven bralec časpisa za zahtevne bralce je napisal svoj zahteven komentar.
Fuj, fej in bljak!
mario, kakšen Slovencelj si, če niti slovenskega nicka nimaš?! Marioti pravijo takim, kot si ti: ščavi.
Raje bom citiral tele izseke iz tega članka iz Domovine, ki pokaže/nakaže kako so tukajšnji levičarji in rusofili zavajajoči in lažni. Primer. Vsi po vrsti govorijo kako gre Ameriki/Trumpu izključno za nafto?! ta članek jih demantira. Pa še eno zakonitost moram takoj napisati, da ne bom narobe razumljen. Da, učimo se iz zakonitosti preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, toda? Iran je bil nekoč zibelka stare znanosti – danes pa je versko truplo iz preteklosti. Povedano drugače. Vsaka moderna država loči vero/religijo od politike/države. Ni torej bistvo v tem, da gre Iran iz ene skrajnosti v drugo, ampak v tem, da tega ne zna/noče presekati. Za nepoučene. Če greš iz demokracije v diktaturo (versko in/ali politično) in nazaj – v resnici obstajaš ujetnik prostor-časa, ki ga ne znaš/nočeš presekati, da nastane nekaj novega. Citiram dele izseka iz Domovine…
“(Dr. Bogomil Ferfila: Slovenska zunanja politika je nepremišljena – Tomaž Cuder/Domovina
EU uvozi približno 12–15 % svoje nafte iz držav Perzijskega zaliva, ki potuje skozi Hormuško ožino. Čeprav je Evropa neposredno manj odvisna od te plovne poti kot so azijska gospodarstva, je pa izjemno izpostavljena globalnim skokom cen nafte, ki bi jih povzročila kakršnakoli daljša prekinitev dobavnih verig ali še hujša motnja v prometu.
Po zadnjih podatkih je stanje v Hormuški ožini kritično. Iran je ožino dejansko zaprl za večino plovil, prehod pa selektivno dovoljuje le »nesovražnim« državam. Trenutno ožino prečka zgolj okoli 9 ladij na dan, kar je le 15 % običajnega prometa (60 ladij dnevno). Cene najema največjih naftnih tankerjev so se početverile na neverjetnih 736.000 evrov (800.000 dolarjev) na dan, zavarovalne premije za vojno tveganje pa so poskočile za 33-krat. Več kot 170 kontejnerskih ladij je ujetih, kar je že sprožilo krizo preskrbe s hrano in zdravili v zalivskih državah.
Izrael se medtem sooča s precejšnjimi notranjimi in eksistencialnimi izzivi, o katerih se v javnosti redkeje govori. Kakšno je dejansko stanje v državi?
Sam sem v Izraelu živel in vam lahko povem, da je tamkajšnje življenje resnično naporno. Od ustanovitve države leta 1948 je vojna praktično na vsaka štiri leta. Ženske obvezno služijo v vojski dve leti, moški pa kar tri leta. To pusti hude posledice. Če pogledate statistiko – o čemer se sicer manj javno govori – se je samo v zadnjem letu iz Izraela izselil skoraj milijon ljudi. Izrael ima približno sedem milijonov prebivalcev, od tega sta dva milijona Palestincev. Ob dejstvu, da priseljevanja iz tujine – recimo ruskih Judov – praktično ni več, je to njihov glavni problem. O sanjah po »Velikem Izraelu« je ob takšni izgubi prebivalstva zelo težko in nerealno govoriti.
Omenili ste ZDA. Kakšna je vloga Donalda Trumpa v tem naftnem primežu in zakaj njegovi pristopi glede Irana niso »nujno« usklajeni z Izraelom?
V Ameriki ne poznajo državnega subvencioniranja goriv. Ko gre cena nafte ali plina gor na svetovnem trgu, se to neposredno in takoj pozna na ameriških črpalkah. Zato so pritiski na Trumpa, da konča vojno in umiri trge, zelo veliki. Vse njegove izjave in izjave podpredsednika ZDA JD-ja Vancea o hitrem končanju vojne so v bistvu namenjene predvsem pomiritvi trgov, da le ti ne bi izgubili zaupanja in da se cene posledično ne bi še naprej dvigovale.
In še odnos z Izraelom, ki po mnenju nekaterih strateških analitikov ni najbolj usklajen?
Zanimivo pa je razhajanje z Izraelom. Medtem, ko bi Izrael rad popolnoma zbrisal iransko naftno infrastrukturo, Trump tega noče. Trump želi, da ta infrastruktura ostane nedotaknjena, da bi jo lahko morda kasneje sami izkoriščali. Podoben scenarij smo videli v Venezueli; Trump je ameriškim naftnim družbam naročil, naj gredo tja črpat, a so te ugotovile, da je infrastruktura tam tako stara, da bi potrebovala 92 milijard evrov (100 milijard dolarjev) investicij, zato niso bile navdušene.
11. junij – 19. julij 2026: Svetovno prvenstvo v nogometu (FIFA World Cup 2026) – prvenstvo poteka v 16 mestih in ga skupno gostijo ZDA, Kanada in Mehika. Otvoritvena tekma se bo odigrala v Ciudad de México (Mehika), veliki finale pa 19. julija na stadionu MetLife v New Jerseyju (ZDA).4. julij 2026: Osrednji dan praznovanja 250-letnice neodvisnosti Združenih držav Amerike z dogodki po vsej državi.
V ozadju vseh naštetih bližnjevzhodnih napetosti in nadzora nad naftnimi trgi je tukaj še ena ključna geostrateška zgodba – prevlada ameriškega dolarja oziroma tako imenovani »petrodolar«. Kako usoden je ta sistem za ZDA in kako nanj gleda Donald Trump?
Petrodolar je absolutni temelj ameriške globalne finančne in ekonomske hegemonije. Že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja obstaja tihi pakt, predvsem s Savdsko Arabijo in drugimi zalivskimi državami, da se nafta na svetovnih trgih obračunava in prodaja izključno v ameriških dolarjih. To Združenim državam Amerike omogoča umetno ohranjanje izjemno močne valute in jim daje privilegij, da se lahko praktično neomejeno zadolžujejo, saj svet nenehno potrebuje dolarje za nakup energentov. Donald Trump se te odvisnosti krvavo dobro zaveda. Zato ZDA in njega osebno močno skrbi vsakršen poskus držav, kot so Kitajska, Rusija in seveda Iran, znotraj razširjenega bloka BRICS, da bi ta monopol razbili in nafto začeli trgovati v lastnih valutah, na primer v kitajskih juanih ali rupijih. Za Trumpa je ohranitev »petrodolarja« dobesedno vprašanje nacionalne varnosti in preživetja ameriškega gospodarstva. Prav zato ameriška zunanja politika ne popušča in je Trump pripravljen uvesti najostrejše sankcije ter trgovinske vojne proti kateri koli državi, ki bi resneje ogrozila status dolarja kot glavne svetovne rezervne valute. Zlom petrodolarja bi namreč pomenil zlom ameriškega imperija kot ga poznamo.
Svet, Evropo in ZDA s Trumpom na čelu čaka napeto poletje 2026.
Seveda, panika in strah obstajata, tudi razlogov ne manjka. Pred vrati so izjemno veliki in varnostno zahtevni dogodki. ZDA se pripravljajo na proslavo ob 250. obletnici dneva neodvisnosti leta 2026 v Filadelfiji. Hkrati bodo Severna Amerika – ZDA, Kanada in Mehika gostili letošnje FIFA svetovno prvenstvo v nogometu. Posledično se bojijo divjanja in maščevanja narko-kartelov. Polni nogometni stadioni ob vseh globalnih napetostih predstavljajo izjemno velik varnostni in logistični izziv, kar odpira prostor za strahove pred morebitnimi incidenti, vojnami in maščevanji kartelov ter nenazadnje celo možnimi terorističnimi akcijami.
Praznovanje 250-letnice neodvisnosti ZDA: Središče dogajanja bo zgodovinska prestolnica Filadelfija ter Washington, D.C. V Washingtonu se pričakuje več kot milijon obiskovalcev na prireditvi, ki jo bo z osrednjim govorom obeležil ameriški predsednik Donald Trump, sledil pa bo »največji ognjemet v svetovni zgodovini«. V Filadelfiji so za praznovanje (v sklopu projekta »Ring It On!«) namenili 110,4 milijona evrov (120 milijonov dolarjev); mesto bo prežeto z 250 uličnimi zabavami, paradami in umetniškimi replikami Zvona svobode.
Ob dejstvu, da bo poleti 2026 Severna Amerika gostila tako Svetovno prvenstvo v nogometu kot slavje obletnice, velja izjemna stopnja varnostne pripravljenosti. Samo mesto Filadelfija je v proračunu namenilo kar 64,4 milijona evrov (70 milijonov dolarjev) izključno za javno varnost in osnovne storitve. Ob naraščajočih napetostih na Bližnjem vzhodu in grožnjah terorizma so protiteroristični in logistični ukrepi na stadionih in v mestih na najvišji možni ravni v zgodovini ZDA.)”
P. S. Namerno sem bil daljši, ker tukaj @influencer piše/kopira prava nadaljevanja iz YouTuba in še nekateri levičarji in rusofili, ki za vse krivijo Ameriko in Izrael. Za YouTube pa je znano, da postaja odlagališče smeti tudi za UI. Lep dan.
Večjega smetarja od tebe na tem portalu ni.
@tračar – hvala za prikaz tvoje “inteligence, pameti in razgledanosti”!
Sam nisem nikjer napisal, da se s člankom strinjam! Hotel sem samo pokazati kako razmišljajo različni novinarji. Ta portal je najlepši dokaz kako levičarji in rusofili kujete v zvezde, Rusijo, Irak, Venezuelo, Kubo in podobne diktatorske države. Sam ne kujem v zvezde demokracijo, ker ima tudi veliko nihanj, a to bolj zato, ker so tudi v teh državah na vodilnih položajih nesposobni politiki. Ni torej za vse kriv SISTEM v katerem živimo. Le tvoja omejena pamet tega ne razume. Žal!
Ne vem, zakaj se razburjaš zaradi moje omejene pameti. Tudi ne vem, zakaj moji omejeni pameti karkoli pojasnjuješ, saj ne more razumeti veleumov tvoje sorte.
Hvala za informacije o 250. obletnici USA.
Leta 1976 (200. obletnica) sem v službi gledal direktne prenose slavja v USA.
Najmočnejša svetovna velesila si že mesec dni prizadeva uničiti morilski arzenal Irana.
Vprašati se je potrebno, komu je ta morilski arzenal bil namenjen?
Discipliniranju latnih državljanov?
Obrambi Irana?
Teroriziranju širše okolice?
Popolnma jasno in dokazano je, da je silni iranski arzenal bil namenjem teroriziranju celotne Bližnjevzhodne regije.
Hamas, Hesbolah, Tuciji, vojaške milice v Siriji,Iraku in drugih arabskih državah, pamilice v afriških državah.
Naslednje vprašanje pa je, ali so vse te teroristične milice bile namenjene samo utrjevanju šitskega islama?
Ne. Iran je pravzaprav vazal Rusije in v njenem imenu podpira terorizem in destabilizira Bližnji vzhod, ki je energetski center sveta.
Vsaka kriza na Bližnjem vzhodu povzroči motnje v trgovini in padec blaginje. To pa je voda na mlin Rusije, ki z nestabilno oskrbo znafto v svetu ima večje dobičke od prodaje svojih energentov.
Trump se je odločil, da podpre Izrael in naredi takšnemu poigravanju konec.
S svojo vojaško silo bo strl Iran in terorizem.
Svetvna javnost z Združenimi narodi pa v jok in stok, vključno s Slovenijo.
Na koncu pa še to: terorizem ni del Združenih narodov, nobena deklaracija aliresolucija ga ne podpira.
Ves kaj,imel sem te za mal bl pametnega.!Iranci so tocno vedeli kaj jih caka,zato so se oborozevali,da se branijo od Judov!Skoda,da te iam zdaj za velikega bebca!
Verjamem, verjetno, najbrž, jaz mislim da….
To Izraelsko-Palestinsko sranje imenujete konflikt,kaj pa ce je malo vec.Zravnati Gazo in pobiti 60 000 palestincev,je celo vec,kot vojna.Tisto sranje,ki se je dogodilo sedmega Octobra,jaz verjamem,da ni bilo izvedeno samo od Hamasa.Res je,da Hamas stremi in se bori za pravice palestionskih prebivalcev,jaz ne bom nikoli verjel,da so to storili sami.Isto kot je izjavil Natanjahu po napadu na Iran,da si je zelel in uspel potegniti USA v vojno proti Iranu,tako je imel v glavi,kako razrusiti Gazo in pobiti cimvec Palestince in izgnati iz gaze in jih pognati po celem svetu,je zato rabil vzrok.In ta vzrok mu je pomagal omogocit MOSAD,period!
Ocene so, da je v izraelskem napadu na Gazo umrlo najmanj 200 tisoč ljudi. In še umirajo, direktno ubiti od izraelske vojske, zaradi stradanja in bolezni…
In koliko bi bilo ubitih, če Hamas decembra ne bi napadel?
Kolikokrat bi Izrael bombardiral Libanon, če tam ne bi bilo Hisbolaha? Pa v Siriji?
Blizu nic, a ne?
Hamas so ustanovili Izraelci zato, da so razbili politično enotnost Palestincev. Ves čas so imeli in še imajo svoje agente infiltrirane v njem.
Napad 7. oktobra je bil false flag, insceniran napad. Hamas se je za napad uril sredi belega dne, kar so videli izraelski vojaki ob ograji koncentracijskega taborišča Gaza in so o tem poročali nadrejenim. Torej so Izraelci vedeli, da Hamas pripravlja napad od infiltriranih agentov in od opozoril izraelskih vojakov.
Na dan napada je bila straža ob ograji Gaze odpoklicana, kar se ni zgodilo še nikoli prej. Ko je prišlo do napada, je trajalo več ur, da je izraelska vojska prišla na prizorišče napada, čeprav je Izrael majhna država, IDF pa naj bi bila najboljša vojska na svetu. Največ ljudi je umrlo zaradi počeznega streljanja s strani izraelskih helikopterjev, ki so prvi prišli na mesto napada, in niso m ogli ločiti Hamasovih napadalcev od ostalih.
Skratka: neodvisne analitiki se danes strinjajo, da je bil napad 7. oktobra delo samega Izraela, ker je želel najti izgovor za vse, kar je sledilo: uničenje Gaze, genocid nad njenimi prebivalci, širitev pobijanja Pelstincev Vzhodni breg, napad na Libanon in Sirijo ter okupacija obsežnih delov teh držav in za češnjo na torti: napad na Iran.
Si ne delam utvar, da nekdo, ki je v kongitivni v kognitivni disonanci zaradi intenzivnega medijskega pranja možganv z zahodno pro-izraelsko propagando, lahko vidi realna dejstva in in doume, kaj pomenijo.
Po vaše so Zidi najbrž tudi sami sebe plinili v Auschwitzu, samo zato, da bi se svetu smilili.
Bolan človek ste. Ali ste se pa pretepli iz neke eksotične kotline.
Če mi opranoglavec tvoje sorte, ki ima svoje možganee na off, reče da sem bolan, je to dokaz, da sem zdrav. Me veseli, da se v ničemer ne strinjam s tvojimi blodnjami.
Pero,al si se kdaj vprasal zakaj se je zgodilo med drugo svetovno.Jaz verjamem,da se nic ne zgodi brez vzroka kakrsenkoli je!
Rokovanja v, “pomisliti” je neplodno, je treba že malo več od tega. Recimo prebrati kakšno znanstveno zadevo. Recimo Hannah Arendt: The Origins of Totalitarianism.
Kaj ti pomaga, če bereš, če pa ne razumeš, kar bereš.
Arendotova ugotavlja, da glavno orodje totalitarizma niso le policijske metode, temveč koncentracijska taborišča. Arendtova jih opisuje kot laboratorije, kjer poskušajo sistematično uničiti človekovo osebnost in ga spremeniti v “živega mrtveca” ali zgolj številko.
Gaza je bila koncentracijsko taborišče, njene prebivalce pa Izraelci percepirajo kot “človeške živali”. Sicer smo po verskem judovskem prepričanju vsi ne-judje le goyimi, ki živimo zato, da služimo Judom. Tega si nisem izmislil jaz, to piše v njihovih svetih knjigah.
Arendtova je napisala: “Idealni subjekt totalitarne vladavine ni prepričani nacist ali prepričani komunist, temveč ljudje, za katere razlika med dejstvom in fikcijo ter razlika med resnico in lažjo, ne obstajata več.”
Ti si točno produkt ideološke propagande, ki ne ločiš več med resnico in lažjo. Kdor loči med tem dvema, pa je po tvoje nekakšna deviacija v sistemu. Podobno so mislili komunisti, nacisti, fašisti…
Zgleda kot zajec, obnaša se kot zajec, niti za trenutek ne se varat res je zajec.
Zgleda kot fašist, obnaša se kot fašist, niti za trenutek ne se varat: res je fašist.