Pozabljena Ukrajina

Ko je predsednik Zelensky v septembru 2023 obiskal Bidna v Beli hiši, je bila Ukrajina še v prvem planu, po 7. oktobru so se zadeve spremenile. (Slika: X profil Volodymyr Zelenskyy)

Ključnik: EU | Gaza | Hamas | Izrael | mediji | Putin | Rusija | Ukrajina | vojna | ZDA | Zelensky

Avtor: | 23. oktobra, 2023

Ukrajina je po terorističnem napadu Hamasa na Izrael praktično popolnoma izginila iz medijev. Tudi sicer je večina svetovne javnosti po več kot letu in pol te vojne tozadevno tematsko »utrujena«. Lastnost sodobnih medijev pač je, da se lepijo na aktualnost, dramatičnost, katastrofalnost dogodkov, intenzivnost poročanja pa je žal odvisna tudi od »specifične teže«, uporabnosti posameznega globalnega problema v notranji politiki posameznih držav.

Naveličanost svetovne javnosti na novice iz Ukrajine, predvsem v državah, ki so njene največje podpornice in financerke obrambe, je lahko za Ukrajino precejšen problem, saj lahko dolgoročno vpliva na obseg vojaške pomoči in vedno močnejše pritiske k sklepanju »pragmatičnega« miru, čeprav bi ta de facto nagradil rusko agresijo, ignoriral ruske zločine, etnično čiščenje… in bil v nasprotju z osnovnimi načeli mednarodnega prava. Preusmerjanje pozornosti iz Ukrajine na druga žarišča zato nedvomno koristi Rusiji, politično in vojaško.

V Ukrajini se sicer, ne glede na dejstvo, da se frontna linija ne premika dramatično, precej dogaja, žrtve na obeh straneh so dnevno ogromne, veliko večje kot denimo v Izraelu, Gazi. Obseg uničevanja mest (nekatera so Rusi dobesedno zravnali), infrastrukture je neprimerljiv, bolj spominja na totalna uničenja v 2. svetovni vojni, enako velja za izgube v vojaški tehniki. Nenazadnje je fronta v Ukrajini dolga 1000 kilometrov, na obeh straneh sodeluje več sto tisoč vojakov.

Nedavno osvobojeni kraj Klischiivka južno od Bahmuta so Rusi dobesedno zravnali z zemljo. To je v skladu z njihovo politiko “ravne zemlje”, ki Ukrajincem ne omogoča kritja pri obrambi in protiofenzivah. (Slika: X NoelReports))

Ukrajinci so v praksi spoznali, da so nekateri konflikti bolj, nekateri pa manj atraktivni za notranjepolitične potrebe ključnih globalnih igralcev. Čeprav je treba priznati, da zaenkrat z vidika Ukrajine »trpi« le medijska izpostavljenost, vojaška in politična podpora ZDA in EU sta zaenkrat stabilni (nekateri kritiki na zahodu sicer trdijo, da je pomoč Ukrajini še vedno premalo obsežna in prepočasna, omogoča le vzdrževanje ravnotežja, ne omogoča pa resnejše protiofenzive na celotni fronti), ni pa nujno, da bo tako ostalo v nedogled.

Tudi zaradi tega je Ukrajina z dolgo napovedovano protiofenzivo poskušala nekako opravičiti podporo in pomoč, dokazati, da se jo splača podpirati, da je sposobna osvoboditi vsaj del okupiranih področij. Rezultati protiofenzive so sicer razočarali mnoge, ki so verjetno preoptimistično, nerealno pričakovali hitro osvobajanje zasedenega ozemlja. Predvsem na južni fronti, kjer je bil očitni cilj ukrajinske vojske preboj proti Melitopolu in Berdiansku in s tem preprečitev, ali vsaj otežitev, kopenske oskrbe okupiranega Krima in zasedene Hersonske pokrajine na vzhodnem bregu Dnepra. Ukrajinska vojska je sicer na nekaterih mestih predrla rusko obrambno linijo, ki pa je očitno veliko bolj utrjena, kot so pričakovali (nenazadnje so jo gradili in utrjevali praktično leto dni), poleg tega pa jo Rusi branijo ne glede na število žrtev in obseg izgube vojaške opreme. To pa tudi ne bo šlo v nedogled, kar dokazuje vedno večji obseg zastarele opreme, s katero nadomeščajo izgube.

Izgube na obeh straneh so ogromne, tudi, če upoštevamo, da so nekatere verjetno PR-ovsko napihnjene. Ocena ruskih žrtev (mrtvih in ranjenih skupaj) se približuje 300.000. Temu pritrjuje tudi analiza britanske obveščevalne vojaške službe, ki ocenjuje, da je mrtvih in trajno za boj nesposobnih od 150 do 190.000 ruskih vojakov. Kredibilnih podatkov za ukrajinsko stran ni, pred kratkim so ZDA ocenjevale, da so te pri vojakih okoli 50 % ruskih, kar je povezano z naravo vojne, drugačno taktiko bojevanja in odnosom do življenja vojakov. (Slika: Kyiv Independent)

So pa Ukrajinci vedno bolj uspešni pri napadanju strateških ciljev, skladišč, letališč, pristanišč, podporne vojaške infrastrukture v zaledju fronte, tudi na Krimu. To jim omogočajo vedno večje dobave raket daljšega dosega. Pred dnevi so prvič uporabili ameriške izstrelke ATACMS, s katerimi so uničili vsaj devet bojnih helikopterjev na letališču Berdiansk. Z različnimi drugimi izstrelki in droni so zadeli tudi nekaj tarč v sami Rusiji, kar sicer ni večjega vojaškega pomena, gotovo pa ima velik psihološki učinek, tudi na Ruse, za katere vojna ni več nekaj imaginarnega daleč stran.

Najnovejša pozitivna novica za Ukrajino je, da se bo po opravljenih izobraževanjih v naslednjih dneh začelo fizično urjenje ukrajinskih pilotov na letalih F-16, prvi od njih naj bi bili v uporabi ukrajinskega letalstva v roku nekaj mesecev. Pomanjkanje močnejše letalske podpore je sicer ena večjih šibkih točk ukrajinske vojske, čeprav dobave omejenega števila bojnih letal F-16 po mnenju poznavalcev ne bo strateškega pomena. Tudi ruska stran sicer letalsko podporo uporablja precej omejeno, saj je zaradi vedno večjega števila Natovih protiletalskih sistemov ukrajinska protiletalska obramba precej učinkovita, to se kaže tudi v ogromnem številu sestreljenih ruskih oziroma iranskih dronov.

Zaradi nevtralizacije protiofenzive na jugu in čim večje razpršitve ukrajinske vojske, novo dobavljene, sodobne opreme po dolžini celotne fronte, ruska vojska že od poletja naprej sproža serijo mini napadov na vzhodni fronti jugovzhodno od Harkiva na liniji KupianskKremina. Pred dobrim tednom pa je začela z večjo ofenzivo s ciljem obkolitve in zavzetja mesta Avdiivka, približno 10 kilometrov severno od mesta Donetsk.

Rusi že od začetka agresije neuspešno poskušajo obkoliti Avdiivko, ki jim je zaradi strateške lege in bližine glavnega mesta Donetske pokrajine trn v peti (Slika: ISW)

Morda je zgolj naključje, da so akcijo Rusi sprožili praktično v istem trenutku, ko so teroristi Hamasa vdrli v Izrael. V napadih je sodelovalo okoli 10.000 ruskih vojakov in več sto tankov ter oklepnih vozil. Po zadnjih podatkih in poročanjih obeh strani (uradni, državni ruski mediji so sicer tiho, izredno glasni in kritični pa številni ruski blogerji) pa se je ta, očitno precej slabo načrtovana operacija, pred dnevi spremenila v pravi polom, pokol med ruskimi vojaki. V samo nekaj dneh naj bi bilo ubitih 3000, uničenih pa več kot 100 tankov in 180 oklepnih vozil, pri čemer je ruska vojska napredovala komaj kakšen kilometer.

Ne glede na to, da se Rusi, v nasprotju z zahodno vojaško doktrino, ki jo je prevzela tudi ukrajinska vojska, praviloma ne obremenjujejo s številom izgubljenih življenj, pa bo na njihovo strategijo in obnašanje v naslednjih mesecih poleg zime vplival zelo pomemben dogodek v Rusiji: predsedniške volitve. Te bodo 17. marca 2024. Putin sicer uradno še ni objavil kandidature, a to je le še stvar formalnosti, kampanjo naj bi po podatkih britanskih obveščevalcev začel že v novembru 2023.

Rusi so ob nenavadni taktiki z oklepnimi vozili v urejenih kolonah poskušali vdreti v Avdiivko, pri čemer jih je ukrajinska vojska uničevala kot v video igrici enega za drugim. Mnogi sicer menijo, da gre za načrtno rusko taktiko “utrujanja” nasprotnika. (Slika: X NoelReports)

To pomeni, da si bo v naslednjih mesecih prizadeval za omejitev negativnih novic, ki so povezane s »specialno operacijo«. Potrebuje vsaj kakšen simboličen vojaški uspeh, ali vsaj ne odmevnega neuspeha, gotovo pa se ne bo loteval nove mobilizacije v Rusiji, ki bi odprla vprašanja o učinkovitosti njegovega vodenja in širitve »imperija«.

15 komentarjev

  1. Lojze

    Zaprepaden sem kako nekateri komentarji poveličujejo vojna barbarstva in zločine. Dejstvo je, da je Ukrajino napadla Rusija in Izrael Hamas. In posledice tega so deset tisoči mrtvih in izjemna materialna in ekološka škoda. Tega se ne da z ničemer opravičiti. Tudi z ideologijo (razen ideologije norih) ne

    • Miller

      Da je močno oborožen Hamas napadel Izrael so KRIVE Zahodne EU države !

      Že lani sta Interpol in Europol opozarjala, da gre ogromno orožja, ki ga je Zahod podaril Ukrajini v roke teroristov na Bližnjem vzhodu. Ni presenetljivo, da je zeleni klovn kupil vilo v Izraelu za 5 miljonov, ostali vladni in vojaški vrh pa v Švici za po 10 milijonov in več…

      Če danes govoriš PEKOČO resnico, avtomatično postaneš kgbjevec, rusofil ali putionofil. Samo opranoglavi magaraci na čelu z tov. Twitom lahko izjavijo takšne abote.

      Drugič: še v času Sovjetske zveze, so Ukrajinci veljali za največje svetovne pijance, po „osamosvojitvi“ pa so postale Ukrajinke znane kot največje svetovne prostitutke. Njihovi skinerji pa kot najzvestejši častilci nacijev. Cel svet se je norčeval iz njih. Tudi SDSSovci s tov. Cia Twitom na čelu.
      Ampak pred dvemi leti se je to spermenilo. Čez noč.
      Danes so Ukrajinke Marije Tereze, pijancev ni več, skineriji pa se borijo za demokracijo.
      Ker tko je ukazal Washington in gospodarja je potrebno ubogati.
      Njegove besede so za hlapce verska dogma.

      • RuSSkimir

        Se pravi Putin je bil prisiljen, da napade te ukrajinske pijance in prostitutke, v bistvu opravlja dobro delo, uslugo nam vsem. Kot je je naredil uslugo vsem, ki so po nesreči padli z balkona, ker se ne strinjajo z njim. Kot je naredil uslugo Sloveniji (tedanji Jugi), ko so njegovi pijani pogajalci pozabili zahtevati Gorico kot naše ozemlje. Bravo. Mogoče bi se kar preselili v Rusijo in uživali sadove njihove demokracije.

  2. brane

    Avtor, še eden v falangi izgubljenih v natovi propagandi, tumba o nekih protiofenzivah, nekih namišljenih načrtih ukrajinske vojske o osvobajanju ozemlja i 300.000 padlih Rusih.
    Realnost je seveda drugačna, Rusi bodo s časom zavzeli samo še več ozemlja, ukrajinske vojske, tiste prave ni ostalo več veliko, poleg tega množično dezertirajo in se predajajo, ker sem jim zdi neumno umreti za ameriške interese. Zahodna pomoč Ukrajini še zdaleč ne more spremeniti razmerja na bojišču, ki je močno v prid Rusije in dalj kot traja vojna, večja je prednost le te že zaradi mnogo večje vojaške kapacitete, tako v vojski, kot v orožju.

    V mainstream (nato) medijih ne boste nikoli zasledili dogodkov, kot je npr. uničenje skladišča raket Patriot skupaj z obrambnim sistemom, v oklici Kijeva, ko je šlo v luft več kot 200 teh raket, skupaj v vrednosti 1 milijarde dolarjev, z enim Kinzhalom, proti kateremu ni obrambe.

    • juhejfantje

      Zanimiva je ta zaljubljenost v Putina in njegovo kolonialno osvajanje, uničevanje vsega, kar ni v skladu z njegovo izprijeno doktrino vladanja. Očitno imajo nekateri rado trdo roko, demokracija je moteč faktor, osebna svoboda tudi. #beda

  3. Miller

    “Vsak dan moramo napredovati vsaj kilometer, vsaj 500 metrov. Še naprej moramo napredovati, da bi izboljšali ukrajinske položaje in izvajali pritisk na okupatorje.”

    “Tak napredek je potreben za okrepitev Ukrajine in motiviranje tujih zaveznikov, da zagotovijo več vojaške podpore”,
    je dejal Zelenski v večernem video nagovoru.

    (ps: v nagovoru, ki mu ga – kot vedno napiše Washington)

    • lovadokrova

      Se pravi po vaše ima Putin prav, ko hoče izbrisati Ukrajino, ko ravna njihova mesta. To je očitno super. Dokler ne bo na vaših vratih.

      • Miller

        “Moramo napredovati za 500 m”.

        Ni pa povedal, levo ali desno.

  4. jaz

    @kgb-jevec, od kdaj pa te tako skrbi za življenja Ukrajincev?

  5. slavkope

    Ruski brezobzirni samodržec seveda na dolgi rok upa na vse očitnejšo “utrujenost” in alibično ignoranco volivcev v za zdaj še zgledno aktivno solidarnih državah demokratične Evrope in sveta, še zlasti, ker mu uspeva ob sodelovanju političnih satelitov in vazalov ustvarjati nova spektakularna vojna in krizna žarišča na bližnjem in daljnem vzhodu, v Afriki in na Balkanu.
    Na HRT 2 si je pravkar mogoče ogledati imenitno dokumentarno serijo Putin in Zahod, Moje dvorišče., ki slikovito dokumentira skvarjeno spačen značaj in oblastniško prakso ruskega samodržca, zaradi katerega neznosno trpijo najprej brezpravni državljani, ljudstva in narodi Ruske federacije, takoj za njimi pa državljani, ljudstva in narodi vojaško in teroristično napadenih in začasno zasedenih držav iz bližnje in daljne soseščine ekspanzionistične in imperialistične Putinove Ruske federacije.

  6. leiito

    Razlog zakaj ZDA tako nekritično podpirajo Ukrajino se zdi prepričanje, da bi že najmanjše popuščanje Rusiji opogumilo Kitajsko, da zavzame Tajvan in si bodisi zagotovi čipe, bodisi tudi Zahodu uniči dobavo, da se s tem ščiti globalna stabilnost, kar najbrž ni čisto iz trte izvito, ampak vprašanje, če se bo ta doktrina obnesla v kotlu Bližnjega Vzhoda. Turčija dviga glavo, Sivi volkovi vidijo branjenje Palestincev kot svojo zgodovinsko odgovornost, Hezbollah napoveduje odprtje nove fronte v primeru napada na Gazo, Jordanija je itak že 50%+ palestinska, Sirija ima neporavnane račune z Izraelom, kot tudi Egipt, ki zbira sile na meji, tudi če bi se Iran držal ob strani, je dovolj zgodovine in močnih emocij, da se resno zakuha, ko se pa vojne enkrat začnejo, dobijo neko svoje življenje in stvari niso več racionalne in predvidljive, enemu delu sveta, vključno s Kitajsko in Rusijo, je enostavno v interesu destabilizirati svetovno ureditev, da se karte na novo premešajo.

  7. LEIITO

    Ne gre samo za medijsko utrujenost teme, spopad na Bližnjem Vzhodu izpostavlja hipokrizijo Zahoda, ker v čem so pa dejanja Rusije drugačna od izraelskih, tudi Izrael je okupiral tuje ozemlje, že desetletja krši mednarodno pravo, državo vodi skrajno nacionalistična, krvoločna vlada na podlagi izključevalne ideologije.

  8. Miller

    Podatki v gornji tabeli so svizceve tolažilne čokoladice za naivne zahodnjake.

    Ne pozabit: fronta je dolga več kot 1000 km, večinoma ravnina, ki jo vsake toliko presekajo pasovi gozda, v katerih se skrivajo eni in drugi z maskiranimi tanki in topovi.
    Ga ni najbolj izurjenega soldata in tehnike na svetu, ki bi lahko prečkal ravnico, posejano z minskimi polji, ki jo nadzirajo sateliti, droni in termovizijske kamere in optika na orožju.

    In čez to 1000 km ravnico, pošiljata ta dva zgoraj, ukrajinske mobilizirance že od 18 do 65 let, da preženejo Ruse, ki so razvili uničujočo taktiko: prvič, da konstantno in sproti uničujejo vojaško opremo in meso, ki se bliža fronti, na kateri pa s prstom na sprožilcih samo čakajo in čakajo.
    Gladiatorji napadajo. Morajo. Zahod gleda. To je njihov Kolosej. Plačali so za to ! Cevi so pred njimi, (Azovske) pa tudi zadaj ! Rezultat je znan. O številkah pa raje ne.
    Zato: dejmo hitro še orožja Ukrajincem, predno jih zmanjka.

    Po EU kuloarjih se že šušlja, naj si Rusi obdržijo ta prekleti Krim in novonastale republike, da bo mir, ker škoda v gospodarstvu je vsak dan večja, standard pada, prabivalstvo se je začelo dvigovati…

    Ampak Jenki zaenkrat drži palec v žepu, oz prepoveduje mir, za gladiatorje ima še nekaj starega klumpa za šenkat.., (tko, da bodo lahko izdelovali novaga – zase in za kolonije), do takrat pa „pjesma drugovi“.

  9. Miller

    Popolna medijska blokada v Pentagonskih kolonijah EU in nova ofenziva propagande po diktatu Washingtona. Tokrat za Bližnji vzhod. Seveda je Slo kot vedno najbolj papežka.

    Samo The Irish Times je objavil novico, da je 842 članov vseh institucij EU v Bruslju napisalo protestno pismo EK in Der Leyenovi, s katerim komisijo obtožuje, da daje “proste roke pospeševanju in legitimnosti vojnega zločina na območju Gaze”.

    Začne se z obsodbo napada Hamasa na Izrael, nato pa nadaljuje: “Enako močno obsojamo nesorazmeren odziv izraelske vlade proti 2,3 milijona palestinskih civilistov, ujetih na območju Gaze”.

  10. Andrej Muren

    Dokler Ukrajina še dobiva pomoč in orožje iz zahodnih držav, še ni panike, četudi se malo govori o njej. Če pa bo to začelo izostajati, bo zanjo nastopila huda kriza.
    Seveda je vedno večja nevarnost, da se bodo zahodne države, predvsem ZDA nekega dne naveličale podpirati Ukrajino. Prav na to karto igra Putin, katerega oblast je veliko bolj trajna kot oblast katerega koli zahodnega politika. In ni odvisen od svoje priljubljenosti pri ljudeh, ker lahko po potrebi potvori rezultate volitev.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Kako sem spoznal Kissingerja

Zakaj Henery Kissinger tudi po pol stoletja še vedno polarizira in nas ne pusti ravnodušnih? Je to zato, ker oblast potrebuje določeno stopnjo tajnosti, saj morajo celo v največji demokraciji na svetu volivci presojati rezultate in ne načinov? Saj, tudi sam sem se ob srečanju z njim veliko naučil. Vsebine se spomnim le bežno, morda je bilo že vabilo na ta dogodek garancija, da vsebina je, nedobljena vizitka to samo potrjuje, veliko več pa mi je ostalo o tem, kako je pomembno mreženje, komunikacija, moč, in vse ostalo, kar sodi zraven. In ravno to je bila odlična lekcija, ki sem je naučil, ko sem spoznal Kissingerja.

Ministrici za zdravje predlagam, da sama napiše odstopno izjavo, ne pa premier Golob

Da je Valentini težko delati na Ministrstvu za zdravje, ni težko ugotoviti ob njenih nastopih na televiziji ter po njeni telesni govorici pred kamero. Dragoceni čas ji bodo pobirali majhni problemi, slabi svetovalci in vedno novi problemi v zdravstvu. Seveda bo na koncu ponovno za vse kriva ministrica. Ko ne bi zmogla več, sledi odstop, še prej pa diskreditacija njenega dela. In ko bo odšla kot ministrica, bo zaradi gnojnice, ki se bo zlila po njej, le s težavo dobila delovno mesto. In prišel bo novi, pa spet novi minister ali ministrica in tako naprej, mi pa bomo vztrajno upali, da bomo rešili probleme v zdravstvu z menjavo ministrov.

Titovo Jajce in Titova televizija

Zgodovina se na slovenskih tleh dejansko ponavlja na najslabši mogoči način, ponavlja se kot grozljiva in strašljiva farsa. Kajti kdo ima interes, da za gnilo preteklost, ki ni nikomur prinesla nič dobrega, zapravlja davkoplačevalski denar slovenskih državljanov in pošilja novinarsko ekipo v Jajce, hkrati pa osvobojeno in depolitizirano vodstvo “nacionalke” stoka in joka, da bo Titova televizija propadla, če takoj ne dobi izdatne finančne injekcije?

Predstava, ki gre narobe

Ko sem natančno pregledal poročilo Evropske komisije, sem ugotovil, da je minister Boštjančič zavajal Bruselj. Tja je namreč (namerno?) poslal napačno verzijo proračuna. Tisto, ki je še vsebovala solidarnostni dodatek. Tisto, ki še ni upoštevala zvišanih povprečnin za občine. Takšno, ki še ni upoštevala indeksacije socialnih transferjev. In ki je še vedno predvidevala zamrznitev plač javnih uslužbencev. Vse te postavke, ki tehtajo nekaj debelih sto milijonov evrov, je Boštjančič dal v proračun tik pred sprejemanjem v parlamentu in o tem ni obvestil Bruslja.

Kdo je ustrelil Johna Krambergerja

Vedno bolj verjamem, da resnice o JFK-ju ne bomo nikoli izvedeli. Tudi če bi ameriške zvezne arhive jutri v celoti odprli za javnost in razkrili vse, kar se nanaša na Kennedyjev atentat, bi ljudje še vedno videli tisto, kar hočejo videti. Ljudje namreč verjamejo samo v to, v kar hočejo verjeti. V tej klasični dihotomiji med logos in mitos, torej med razumom in tistim, kar bi lahko opredelili kot zgodbo, pripoved ali intepretacijo, bomo bržkone vedno bolj verjeli zgodbi. Zakaj? Zato ker so posredi tudi čustva. Močna čustva. Pri Johnu F. Kennedyju jih je seveda ogromno in za veliko Američanov je njegova smrt še vedno travma, iz katere se napajata umetnost in popularna kultura.

Vladno proračunsko burkaštvo z nevarnimi posledicami

Medtem, ko vlada ljudstvo »zabava« z revolucionarnim, aktivističnim zasegom blatnega (zasebnega) goveda, arhaičnimi postopki evidentiranja delovnega časa, napovedanimi in odpovedanimi radikalnimi reorganizacijami vlade, depolitizacijo policije in vseh “nesvobodnih” sektorjev, vogalov te države, je v Državnem zboru potekalo sprejemanje ključnih dokumentov za delovanje države: proračunov za naslednji dve leti. Fiskalni svet je oba ocenil kot neverodostojna, celo brezpredmetna dokumenta.

Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo

Namesto da bi se politika odločila in znižala davčno breme, nas vedno bolj obremenjuje z raznimi stranskimi dajatvami. Nekatere imenuje celo solidarnostni davek, potem pa ga čez nekaj časa ukinejo. Težko jih je razumeti. V moji dolgoletni praksi se ne spomnim, da bi kdo toliko obljubljal, nato pa obljube spremenil ali jih sploh ne bi uresničil. Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo. Davčni zavezanci ne marajo presenečenj.

Od banalnosti do brutalnosti

Nevarnost prihaja z ljudmi, ki tlakujejo pot v fašistični pekel na krilih ideološkega zanosa po ustvarjanju boljše družbene ureditve, kot je svobodna demokratična država. Zlo, ki napoveduje resne probleme družbe, je kratenje človekovih pravic posameznika ali določene družbene skupine. Mehanizmi kratenja svobode so znani: demonizacija nasprotne strani, zasmehovanje in nato dehumanizacija določene družbene skupine ali pripadnikov politike s pomočjo oblikovalcev javnega mnenja, pa tudi orkestriranega diskreditiranja političnih nasprotnikov s strani t.i. digitalnih trolov, ustrahovanje in kaznovanje svobodomiselnih z zlorabo policije, sodstva ali celo vojske.