Obsedenost zunanje ministrice Tanje Fajon in javnega zavoda RTV Slovenija z Izraelom in pristransko navijaštvo se...
Ključnik: Tanja Fajon
“Iranske oblasti morajo nemudoma in brezpogojno izpustiti univerzitetno študentko, ki so jo nasilno aretirali, potem ko se je slekla v znak protesta proti vsiljivem uveljavljanju obveznega zakrivanja s strani varnostnikov”
Iranske oblasti so v soboto aretirale študentko, ki se je pred univerzo v Teheranu v znak protesta proti poniževanju...
Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti
Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …
7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?
Točno leto dni po Hamasovem terorističnem vdoru v Izrael se v Sloveniji soočamo s precejšnjo amnezijo, saj nas prepričujejo, da 7. oktobra mineva prva obletnica genocida nad Palestinci. Slovenska vlada je v tem času v Varnostnem svetu večkrat zastopala “neuvrščena” stališča, ki so bližje globalnemu jugu kot Zahodu. Kaj točno se dogaja s slovensko diplomacijo, da posredno podpira terorizem? Ali je za protiizraelsko politiko posredno kriv tudi “antijanša” refleks? Smo zato na strani Hamasa in Hezbolaha, ker je Janez Janša prijatelj in zaveznik Benjamina Netanjahuja?!
Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”
Iz Jeruzalema je včeraj po diplomarskih kanalih do nas prišel odgovor na slovensko demaršo glede zadnjih dogodkov v Libanonu, ki se utegnejo zaostriti do te mere, da bomo na Bližnjem vzhodu dobili še eno “formalno” bojišče. Demarša pomeni obliko diplomatskega protesta ene države zaradi stališč, politike oziroma ravnanja druge države. V tem primeru ne gre le za odziv na slovensko stališče v Varnostnem svetu, ki mu naša država predseduje, temveč tudi na reakcije za nekatere izjave slovenskega premierja Roberta Goloba v New Yorku v preteklem tednu tako v Generalni skupčini OZN kot tudi v Varnostnem svetu. Izraelci so namreč spregledali Golobov blef, o čemer smo poročali včeraj, kajti ves nastop je bil namenjen izključno slovenski javnosti, torej je imel notranjepolitično ozadje. Oziroma kot so to v diplomatskem jeziku zapisali Izraelci, Golobov nastop “vzbuja dvom o nepristranskosti in resnosti slovenskih pozivov k miru”.
Če pade še Marta Kos, je naslednja Tanja Fajon, toda idealni komisar bi bil Borut Pahor …
Če bodo oktobra evropski poslanci zavrnili Marto Kos kot komisarsko kandidatko, je naslednja na vrsti “tiha favoritka” Tanja Fajon, ki je povrhu vsega še socialistka in uživa veliko podporo svoje strankarske skupine v Evropskem parlamentu. Resor širitve ji je več kot pisan na kožo. V bistvu je Tanja Fajon idealna kandidatka za ta položaj. Samo še nekdo v Sloveniji bi bil primernejši za komisarja za širitev. In ta nekdo za razliko od gospe Fajon ta trenutek nima neke resne službe. Govorimo seveda o bivšemu predsedniku Borutu Pahorju. Tudi Golobu bi njegov odhod v Bruselj ustrezal, saj bi se ga za pet let znebili, zato bi bilo konec nevarnosti, da bi Pahor z Anžetom Logarjem konec prihodnjega leta zarotniško sestavil resno sredinsko stranko, ki bi nastopila na parlamentarnih volitvah in po možnosti zmagala. Kajti pri Pahorju je vedno obstajala nevarnost, da se skozi zadnja vrata vrne v politiko.
Golob pač ni kos
Večkrat se sprašujem, zakaj ravno v Sloveniji odločitve strateškega pomena ne znamo izpeljati tako, da optimiziramo rezultat? Ker so ravno tedaj na čelu države diletanti? Ker podcenjujemo naravne zakonitosti postopka? Ker tisti, ki odločajo, v resnici ne vedo, kaj bi? Ker v političnem power playu posamezniki preveč solirajo? Ali pa kar vsakega po malem? Saga o imenovanju slovenskega komisarja je spet en tak zavožen primer. Čeprav se v javnosti poskuša ustvariti zmedo glede odgovornosti za to šlamastiko, je treba jasno povedati, da je krivec samo en. Robert Golob.
Komisarske igre brez meja: Ali je Golob res “bruseljski kočijaž”?
Brez dvoma bomo v nekaj dneh vedeli, kakšna je specifična teža Slovenije pod vlado Roberta Goloba v Bruslju, kakšen resor naj bi dobila Marta Kos, Doslej smo – z izjemno Violete Bulc – imeli doslej relativno uspešne, kredibilne in resne komisarje, zato bo izbor resorja, ki naj bi ga dobila Marta Kos, tokrta zelo pomenljiv. Na notranjepolitičnem in medijskem parketu pa je škoda zaradi vladnih (Golobovih) igric z nesrečnim Veselom že nastala in uveljavlja se prepričanje, da je vse skupaj krivda Bruslja in Ursule von der Leyen, slovenska vlada pa se obnaša kot bruseljski kočijaž.
Pirati z Litijske
V zadnjih dneh se za medijsko zaveso uspehov naših športnikov in fizičnega, ali vsaj mentalnega romanja na dopuste večine Slovencev, odvija končnica afere Litijska 51, ki je odnesla Tanjo Fajon z vrha SD. Najprej je notranja revizija ministrstva za pravosodje pokazala, da neki imaginarni nižji uradniki, naj si bodo člani različnih strank ali prepričanj, nikakor niso odgovorni za ta korupcijski in poslovni škandal. Kot smo na tem portalu že večkrat izpostavili, so logično, pravno, vsebinsko, računovodsko…edini odgovorni ex ministrica Dominika Švarc Pipan, finančni minister Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob. To je potrdilo tudi Računsko sodišče. Novica, ki bi v razmeroma normalni demokraciji odnesla vlado, je v večini medijev končala pod neko na pol zabavno rubriko. Upajo, medijsko urejajo, “spinajo”, da bi šlo čim prej “mimo”.
“To je šokantna novica za ves svet in celotna EU izreka sožalje Irancem in simpatije do vseh družin, ki jih je prizadela ta huda nesreča.”
Na omrežju X se je pojavil video, intervju z izjavo ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon glede nesreče, smrti...
V senci obsesije z Gazo Putin hiti z ofenzivo na Harkiv
Medtem, ko so so fanatični, nekritični podporniki Palestine in njihovih “demokratičnih” prizadevanj, ideološki nasprotniki Izraela in v osnovi mnogi tudi zahodnega sveta na splošno (čeprav tega ideološkega sovraštva do vsega zahodnega ne znajo prav dobro razložiti in nekritično uživajo v dobrobitih njegovega razvoja) celo Evrovizijo spremenili v nekakšno politično platformo za “izbris” Izraela (kar je bilo sicer precej neuspešno, saj je glasovanje “ljudstva” na finalnem izboru pokazalo nepričakovano visoko simbolično podporo Izraelu, pa tudi Ukrajini), Putin očitno začenja dolgo načrtovano ofenzivo na drugo največje ukrajinsko mesto Harkiv, ki ga je neuspešno poskušal zavzeti že v prvih dneh agresije na Ukrajino.
Skrivalnice Prešičkovega centra za pomoč nerazvitim
Slovenija je lani za mednarodno razvojno sodelovanje namenila prek 20 milijonov evrov, roko nad projekti pa ima Center za mednarodno razvojno sodelovanje (CMSR), ki mu načeluje Dejan Prešiček iz kvote stranke socialnih demokratov. Mediji so se Prešička lotili zaradi vloge v Inštitutu 1. maj, ki verjetno deluje kot obvodno podjetje za financiranje stranke SD. Toda pri Prešičku je bolj zanimivo njegovo delo v CMSR, kamor smo poslali vrsto vprašanj, vendar nismo prejeli vseh odgovorov. Glede na vse navedeno so v preteklih dneh medijsko izpostavljena in problematizirana nakazila sredstev MZEZ za projekte CMSR razumljiva, vprašanje pa je, kako so bili projekti izbrani, kako so bili izbrani izvajalci in podizvajalci projektov, ter ali so med njimi morda tudi donatorji Inštituta 1. maj, ki ga vodi Jan Škoberne, predsednik sveta zavoda pa je ravno Dejan Prešiček …
Odvratni Vučić in njegovi slovenski frendi
Vojislav Šešelj je leta 1995 obiskal srbske paravojaške formacije, ki so obkolile Sarajevo, na fronti ga je pozdravil Aleksandar Vučić, nekaj let za tem Miloševićev minister za informiranje. Šešelj je med pričanjem v Haagu potrdil, da je bil Vučić “prostovoljec Srbske radikalne stranke pri Slavku Aleksiću na židovskem pokopališču v Sarajevu, pozneje pa je delal na televiziji Pale”. Nekdanji vneti zagovornik Ratka Mladića in sodelavec Radovana Karadžića je kasneje zelo napredoval in je zadnja leta edini možni predsednik Srbije. Menda zagovarja demokracijo, zlasti pa rad komentira vse in še več. Je tudi dober prijatelj ljubljanskega župana, prek katerega posega v slovensko politiko in gospodarstvo. Očitno podpira tudi Vladimirja Putina, ki z njim komunicira prek najbolj skorumpiranega politika na Balkanu Milorada Dodika.
Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago
Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?
“Iskreno povem, da se še nisem odločil”
Očitno imamo še četrtega kandidata za vodenje SD. Gospodarski minister Matjaž Han, tretji najbolj popularen politik v...