Skrivalnice Prešičkovega centra za pomoč nerazvitim

Dejan Prešiček in Tanja Fajon (Slika: Mediaspeed)

Avtor: | 9. maja, 2024

V začetku marca 2024 smo Centru za mednarodno razvojno sodelovanje (CMSR), ki ga od 1. junija 2023 vodi nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček, član stranke SD in zasebni partner ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon, poslali novinarsko vprašanje, kdaj so bili na njihovi spletni strani (Projekti) v PDF predstavitvah projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS) izbrisani (!) podatki o izvajalcih projektov. Dobili smo pojasnilo, da se je to zgodilo septembra 2023, da pa CMSR sicer podatke o izvajalcih projektov posreduje financerjem in nacionalnemu koordinatorju mednarodnega ravojnega sodelovanja Republike Slovenije (MRS), tj. Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve v sklopu rednih poročanj.

Drugo vprašanje je zadevalo projekte, ki so bili leta 2023 zaključeni ali so še v izvajanju:

Katero ministrstvo je zagotovilo sredstva za sofinanciranje projekta in kdo je izvajalec projekta?

Dobili smo pojasnilo, da so za navedene projekte sredstva zagotovila Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ne pa tudi katero ministrstvo koliko za kateri projekt. Namesto imen izvajalcev po projektih smo dobili seznam vseh izvajalcev projektov v letu 2023 (seznam podjetij iz držav prejemnic sredstev in slovenskih podjetij).

Na vprašanje, koliko sredstev je katero od ministrstev v letu 2023 zagotovilo CMSR-ju za sofinanciranje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in delovanje CMSR, smo dobili pojasnilo, da so za projekte, ki so se zaključili v letu 2023 ali so še aktivni, sredstva zagotovila naslednja ministrstva:  Ministrstvo za finance 1.930.039 EUR, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve 827.445 EUR ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport 58.600EUR. Zneski v aplikaciji ERAR so nekoliko višji (2.176.098,79 EUR, 1.093.288,94 EUR, 65.925,00 EUR), a morda poleg sofinanciranja projektov vključujejo še kakšna druga plačila CMSR-ju.

Janez Škrabec (RIKO) je v preteklih letih v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja zaslužil precej denarja. Na sliki z Dejanom Prešičkom. (Foto: Mediaspeed)

Na vprašanje, katera ministrstva naj bi v letu 2024 zagotovila CMSR-ju sredstva za sofinanciranje projektov MRS in koliko katero, smo dobili pojasnilo, da so glede na že podpisane pogodbe o sofinanciranju razvojnih projektov predvidena naslednja sredstva: Ministrstvo za finance 1.522.898 EUR in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve 1.103.294 EUR. V aplikaciji ERAR je razvidna realizacija do današnjega dne: Ministrstvo za finance 39.372,00 EUR in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve 970.923,00 EUR.

23. 4. 2024 smo CMSR zaprosili za dodatne informacije o virih financiranja posameznih projektov (2023, 2024) in o izvajalcih projektov. Dobili smo kratek odgovor, da so želene informacije o tekočih in zaključenih projektih dostopne na njihovi spletni strani. Dejansko je bila v PDF predstavitve projektov ponovno vključena rubrika “Izvajalec projekta”, koliko sredstev je katero ministrstvo namenilo za kakšen projekt, pa CMSR očitno noče razkriti.

+++

V začetku marca 2024 smo tudi Ministrstvu za finance poslali nekaj novinarskih vprašanj glede financiranja mednarodnega razvojnega sodelovanja in izbiri izvajalcev projektov. Dobili smo podatke o realiziranih in načrtovanih sredstvih za leti 2023 in 2024, vključno s podatki o proračunskih postavkah, v okviru katerih so sredstva načrtovana, ter še nekaj pojasnil:

  • Ministrstvo za finance sodeluje v večstranskih projektih v okviru svojih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz članstva v mednarodnih finančnih institucijah, in na podlagi predhodnega soglasja vlade.
  • Na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Ministrstvo za finance sklepa dvoletne pogodbe o sofinanciranju projektov MRS preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Projekti se izbirajo iz programa MRS CMSR, ki ga potrdi Svet CMSR, in sicer v okviru zagotovljenih sredstev v državnem proračunu in skladno z geografskimi in vsebinskimi prioritetami MRS RS. Projekti se v državni proračun skladno z vsakokratnim veljavnim zakonom o izvrševanju državnega proračuna uvrščajo na podlagi sklepa vlade, projekti, katerih skupna vednost je nižja od 600.000 evrov, pa s soglasjem Ministrstva za finance.
  • V letu 2023 je Ministrstvo za finance sofinanciralo zaključno fazo projekta izgradnje čistilne naprave v ukrajinskem Žitomirju in projekta Javna razsvetljava Gradiška v Bosni in Hercegovini in začelo sofinanciranje projekta Trajnostna raba gozdov Adigeni v Gruziji, projektov Zmanjšanje vodnih izgub v Kočanih in Energetska prenova vrtca Štip v Severni Makedoniji ter projektov Trajnostna oskrba z vodo v Gradiški, Sanacija kontaminiranih lokacij v Banja Luki ter Vodovodno omrežje Žitomislići v Bosni in Hercegovini. Skupno sofinanciranje navedenih projektov v letu 2023 je znašalo 1.930.039 evrov. Izvajalci projektov so izbrani z javnimi razpisi, gre pa za slovenska podjetja in podjetja iz držav prejemnic sredstev.

Iz navedenega izhaja, da je Ministrstvo za finance v letu 2023 za mednarodno razvojno sodelovanje namenilo skupaj 9.536.073 EUR, od tega 1.930.039 EUR za projekti bilateralnega razvojnega sodelovanja v državah na Zahodnem Balkanu in v evropskem sosedstvu, ki se sofinancirajo preko CMSR, preostanek pa za večstransko razvojno sodelovanje. V letu 2024 ima Ministrstvo za finance za mednarodno razvojno sodelovanje načrtovanih 12.265.360 EUR sredstev, od tega 1.750.000 EUR za projekte bilateralnega razvojnega sodelovanja v državah na Zahodnem Balkanu in v evropskem sosedstvu, ki se sofinancirajo preko CMSR, 2.543.287 EUR za financiranje subvencioniranja obrestnih mer v okviru Makrofinančne pomoči Ukrajini (MFA+) Evropske unije, preostanek pa za večstransko razvojno sodelovanje.

23. 4. 2024 smo Ministrstvo za finance ponovno zaprosili še za podatke o višini sofinanciranja posameznega projekta in o izvajalcih projektov, a odziva ni bilo.

+++

V začetku marca 2024 smo vprašanja poslali Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ):

Koliko sredstev je MZEZ v letu 2023 namenil za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in kakšna je struktura porabe sredstev? Ali so bila tekom leta 2023 razpoložljiva sredstva za MRS zmanjšana zaradi kakšne preusmeritve sredstev na reševanje posledic poplav v Sloveniji?

Odgovor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je s sprejetim proračunom za leto 2023 imelo na proračunski postavki za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na voljo 12.487.544 evrov, kar je vključevalo tudi obvezni prispevek Slovenije v Evropski razvojni sklad (European Development Fund, EDF) v višini 4.041.360 evrov. S spremembami in rebalansom proračuna, v prvi vrsti zaradi humanitarnih kriz v svetu, so se sredstva na proračunski postavki povečala na skupaj 17.573.534 evrov. MZEZ je za namen mednarodnega razvojnega sodelovanje in humanitarne pomoči namenilo še dodatna sredstva iz drugih postavk za članarine in kotizacije mednarodnim organizacijam, ki štejejo kot uradna razvojna pomoč po metodologiji OECD DAC, ter za dodatno humanitarno pomoč  iz proračunske rezerve. V letu 2023 je tako MZEZ iz svojih postavk za razvojno sodelovanje namenilo 3.211.537 evrov, za humanitarno pomoč 13.743.785 evrov, za prispevek v Evropski razvojni sklad je namenilo 4.041.360 evrov in za prispevke mednarodnim organizacijam  2.548.710 evrov. Skupaj torej 23.545.392 EUR. To so preliminarni podatki, ki še ne vključujejo administrativnih in materialnih stroškov. Končni podatki bodo na voljo septembra 2024, po pregledu OECD DAC. Sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje se tekom leta 2023 niso zmanjšala.

S kakšnimi sredstvi za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in na kateri proračunski postavki razpolaga MZEZ v letu 2024?

Odgovor: MZEZ za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč v letu 2024 razpolaga z 11.883.196 evri, ki so na postavkah 130008 (dvostranska tehnična pomoč), 8270 (MRS in HP) in 221633 (obvezen prispevek v Evropski razvojni sklad, EDF). Še nekaj sredstev je namenjenih z drugih postavk MZEZ za plačilo članarin in prispevkov mednarodnim organizacijam.

+++

Podatki o projektih, ki jih sofinancira MZEZ kot nacionalni koordinator slovenskega mednarodnega razvojnega soelovanja so dostopni na spletni strani MZEZ – Razvojni in humanitarni projekti. Med njimi je pet projektov, pri katerih je kot izvajalec naveden CMSR:

Čiščenje odpadnih voda v povodju Dojranskega jezera, Severna Makedonija

Začetek izvajanja 01. 01. 2023, konec izvajanja 30. 06. 2025, Donacija MZEZ 1.477.030 EUR

Projekt je predstavljen tudi na spletni strani CMSR, a z nižjim zneskom donacije.

Izgradnja deponije gradbenih odpadkov v občini Žabljak, Črna Gora

Začetek izvajanja 01. 01. 2023, Konec izvajanja 30. 04. 2025, Donacija MZEZ 593.906 EUR

Projekt je predstavljen tudi na spletni strani CMSR, a z nižjim zneskom donacije.

Obnova filtrirne postaje Ohrid, Severna Makedonija

Zaradi neodzivnosti občine Ohrid je CMSR odstopil od projekta in neizkoriščena sredstva vrnil MZEZ.

Podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov

Začetek izvajanja 01. 07. 2023, Konec izvajanja 30. 10. 2025, Donacija MZEZ 735.000EUR

Projekt je predstavljen tudi na spletni strani CMSR.

Prenova hidrosistema Zletovica, Severna Makedonija

Začetek izvajanja 01. 01. 2022, Konec izvajanja 30. 06. 2023, Donacija MZEZ 189.003 EUR

Projekt je predstavljen tudi na spletni strani CMSR, a z nižjim zneskom donacije.

CMSR seveda ni izvajalec navedenih projektov, kot tudi ne projektov, ki jih sofinancirajo druga ministrstva. Projekte izvajajo podjetja, ki jih izberejo prejemniki donacij in/ali CMSR.

+++

Program CMSR za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja RS za obdobje 2024–2025, ki ga je Svet CMSR potrdil na korespondenčni seji marca 2024 vključuje dva projekta v Bosni in Hercegovini, dva v Črni gori ter po enega v Moldaviji, Severni Makedoniji in Ukrajini. Skupna predvidena donacija Republike Slovenije naj bi znašala 4.744.626 EUR.

Kdo so bili predlagatelji projektov, ni znano. Katero ministrstvo naj bi sofinanciralo katerega od projektov, morda še ni znano ali pa je že razvidno iz pogodb s CMSR. CMSR verjetno tudi že ve, kdo naj bi bili izvajalci (in podizvajalci) projektov, še posebej, ko gre za slovenska podjetja, ki so praviloma angažirana pri pridobivanju projektov.

+++

Glede na vse navedeno so v preteklih dneh medijsko izpostavljena in problematizirana nakazila sredstev MZEZ za projekte CMSR razumljiva, vprašanje pa je, kako so bili projekti izbrani, kako so bili izbrani izvajalci in podizvajalci projektov, ter ali so med njimi morda tudi donatorji Inštituta 1. maj, ki ga vodi Jan Škoberne, predsednik sveta zavoda pa je ravno Dejan Prešiček. To pa je že naslednja zgodba, ki jo bo treba raziskati.

21 komentarjev

  1. Baldrick

    A Fajonka ni poročena? Kdaj se je pa s Prašičkom sqrbala…A je un njen Švicarc ni dal na nogo ali kako? So kar trio notigario?

    Odgovori
  2. deni

    Nekdo je omenil masone t.i. prostozidarje. Menda je Tittej preko Žida Moše Pijadeja v predvojnih časih postal ravno to. Nič narobe, ampak, ta večni ampak. Kaj bi bila čebula, če ne bi imela Če pred seboj. Zato je najbrž ključavničarski sabljač sklenil pakt z Zahodom, ko ga je Stalin nabrcal v ta zadnjo. Vedeti je potrebno, da je ravno Stalin zbrcal kumrovčana v rit ob obsodbi Informbiroja in ne obratno. Če ima kdo drugačno tezo, izvoli naj jo pove. Mnogi zgodovinarji to potrjujejo z arhivi, kjer Srbija dovoli brskanje po arhivih. Slovenija kot ruska velika izpostava je začetkom 90. let kurila “neprimerne” arhive v Vevčah.

    Odgovori
    • Miller

      Pa kaj za boga milog ima stalin in Tito veze z DANAŠNJIMI slovenskimi prostozidarji. Samo udba še manjka.
      V prostozidarskih ložah so DANES levi in desni. NI strank. Bo šlo ?

      Odgovori
  3. mario

    Masleša bi rekel: Sfukat jih je treba….

    Odgovori
  4. deni

    Naj cr… v svojih smeteh in odpadkih. Kaj nekega kao glasbenika briga, ki mu je samo za money. Slovenija naj kot država rešuje svoje probleme. Ampak se točno določenih tipov oprime denar za prste in jih bolj zanima neka Makedonija in Črna gora itd. kot Slovenija. Denar pač ne smrdi je pogruntal nekdo že daleč nazaj, ko je z dr… obogatel.

    Ampak ti posli smrdijo bolj kot človeški odpadki. EU jim pa drži roko, za EU birokrate pač nekaj milijonov ne pomeni nič. Samo hočejo, da ne bi imeli slabe vesti. Samo hipokrizija s strani EU in nekaj posameznikov, ki s svojimi lovkami nadzorujejo vse. Oziroma, zakaj hobotnice ne moreš uničiti, ker ima tri srca. Če eno uničiš, je kot presipanje peska v Sahari.

    Avstroogrska je v Črni gori zgradila zbiralnike za vodo itd. Seveda je s časoma vse propadlo, ker so naši nekdanji bratje na ravni Zulujev. Kdo gradi hotele v ČG. Najbrž ne Zahodni investitorju temveč bogati ruski tajkuni, njih pa ekologija zanima kot sneg v Sibiriji.

    Odgovori
  5. Miller

    Vse skupaj spomnija na zveri, jagre ali mamilarske tolpe. Vsi imajo svoja (lovna) območja in vedo kaj in do kje je njihovo.
    Za špetir slišimo samo takrat, če kdo prestopi mejo…
    ps: Sloveniji vlada prostozidarska loža, v kateri ni strank…

    Odgovori
    • Rokovnjac

      Ves kaj Mlinar,tle si pa usral motko!Ce bi res vladali prostozidarji v Butalah,bi bilo cisto drugace,velikjo boljse ampak skrivnostno.Tle pa vse obesate na veliki zvon.

      Odgovori
      • Troj

        banda rdeca samo krade pa nic ne naredi

        Odgovori
    • vernon coleman

      To je zanimiv komentar, g. Miller, se spomnite novice v Delu z naslovom:
      Slovenski prostozidarji so prvič stopili v javnost, tam so nekateri prisotni ”asi” našteti:
      Matej Avbelj, Andrej Drapal, Alojz Ihan, Janez Kranjc, Jadran Lenarčič, Janez Markeš, Gorazd Mrevlje, Bernard Nežmah, Urša Opara, Ernest Petrič, Igor Pribac, Rok Svetlič, Polona Tratnik, Dejan Verčič, Aleksander Zadel, Tomaž Zalaznik in Jan Zobec. (Seveda jih je še kar nekaj nerazkritih.) Pomislite na njihovo vlogo v medijih, zdravstvu, sodstvu, politiki, v najhujših škandalih, npr. korona, ali drugih mega-korupcijah… kar je najbolj čudno, da je to vsem na očeh in se delamo, da to ne vpliva na vse… res pa je med nami 90% budal, žal. Poznate film Temni angeli usode? Treba ga je razumeti, tako kot From JFK to 9-11, everything is a rich man’s trick.
      Aja, a ni celo zloglasni tobačni lobist Drapal enkrat/dvakrat tukaj nekaj piskaril? Se mi je zdelo.
      Toliko o vašem iskrenem novinarskem trudu za ZDRAVJE. Roger out

      Odgovori
      • Rokovnjac

        Vse v redu,ce hoces biti prostozidar,ne mores biti rimski chatolic,verjeti pa moras v vsemogocnega boga.Mene so imeli v sahu,da se jim pridruzim,pa sem verjetno prevec zabit,ker se nisem hotel uciti njihovega sv.pisma,je pisano v taki latovscini,da jo se hudic ne razume!Sicer pa ne vem,ce je se tako,meni se je to dogajalo skoraj pred 60 leti!

        Odgovori
      • deni

        Spoštovan Vernon. Kdaj bova spet o farmacevtski mafiji. Se že veselim. Pa lep majski dan. Seveda v marsikakšni temi ne funkcionirava na isti valovni dolžini. Kar se pa tiče farmacevtskih gigantov se pa popolnoma strinjam in to je zastrupljanje pacientov, oziroma z raznimi opiidi, morfini, kjer dobijo stalne stranke. Ravno zato trdim, da je bil covid enkraten dogodek, ampak farmacevtske korporacije temeljijo na antidepresivih, pomirjevalih, tudi viagri itd. itd. Onkološka zdravila zaenkrat še niso prioriteta, vendar s staranjem prebivalstva je to donosen posel. Zato spoštovani Vernon Coleman, ne strinjava se v političnih temah, kar se pa tiče dobičkov farmacevtske mafije, to pa vsekakor drži.

        Odgovori
  6. slavkope

    Dokler bo celotno ministrstvo za zunanje zadeve dobesedno in v celoti povolilni plen ene same politične stranke, iz katere so npr. podpredsednica vlade in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, njej podrejeni državni sekretarji, diplomati na tujem, direktorji in predstojniki organov v sestavi ministrstva in njim podrejeni para-državni organi oz. poslovni osebki, bo koruptivno “veriženje” in nezakonito “pranje” ter “pri(h)vatiziranje” javnega denarja ter nezakonito “prečrpavanje” davkoplačevalskega denarja na zasebne račune vladajočih kleptokratov – nekaj normalnega in neizsledljivega.

    Zanimivo in brezsramno naduto je ideološko, politično, pravno in etično sprenevedanje ter sistemsko zavajanje vodilnih ideologov in operativnih odločevalcev vladne stranke SD, ki se po eni strani kričavo populistično “borijo” proti vsakemu poskusu privatizacije ter ki do onemoglosti glasno malikujejo vse, kar da je “javno” (zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura, sociala …). Po drugi strani pa ti isti odločevalci in zvesti operativci stranke SD pridobitniško ustanavljajo poslovne osebke zasebnega prava, v katerih “perejo” javna proračunska sredstva in jih koristoljubno “prečrpavajo” za pokrivanje parcialnih interesov finančno razsipne stranke SD ter za nenasitne profitoljubce funkcionarje iz vodstva ter iz podpornih mafijskih politično-kriminalnih ozadij SD.

    Odgovori
    • borovnica

      Ma, zato so se borili…

      Odgovori
  7. TL

    Kdor zna, pač zna. Ovce, volite jih še naprej

    Odgovori
  8. vernon coleman

    Haha, mediji se Prešička niso lotili zaradi drugega, kot zaradi fantastične ustreznosti njegovega imena, tega naslajanja ni mogoče prezreti, SD lopovska mafija so le navadni, izrazito moralno bedni ”prešički” pri koritu. Han, Fajon, Muršička, Škoberne, Prednik, Žibert, itd. v nedogled – sami škodljivi, koristoljubni, kradljivi prešički. Tobačna stranka, že od nekdaj, say no more. Verjetno so oni brezsramno inštalirali pazite(!) glavno menedžerko Tobačne Ljubljana Bredo Brezovar Papež-zdaj Goljar za – pazite to !!???? podpredsednico oz. v vodstvo Društva Onkoloških bolnikov(???). Tega niti zgovorni Brecelj ne omenja, ker je tako ogabno neokusno, ko pravi, da v SD plenijo po zdravstvu. Zdaj promovirajo še kadilsko smrdljivo hašišarstvo, spet brez sramu, kar na cenzuRTV Slovenija, ostali pa samo gledajo.
    Hvala bogu vsaj za katoliške pedagoge, ki so se javno oglasili, da je to neprimerno, jaz res ne vem več, kje živim, da so vse organizacije na področju zdravja tako gnusno nesposobne in nespodobne.
    Pa naj mi zdaj svinje oprostijo, da jih primerjamo z SDjem, saj so lepe in inteligentne živali, ki jim delamo strahotno krivico.

    Odgovori
  9. dexpex

    totalna pralnica denarja.

    Odgovori
    • Dušica

      Morda bi pa financirali vodovod v zaselku, kjer je moj partner doma, saj so odvisni od kapnice, vas je že praktično prazna, čeprav je samo pol ure vožnje od večjega mesta.

      Odgovori
  10. slavko finec

    Izparevanje javnih financ, primarno v naši politiki

    Odgovori
  11. deni

    Vse kolikor sem razumel je komplot interesov. Prvo kot prvo naj naši prašički poskrbijo za poplavljence ali kakorkoli za svoje državljane, ki nekateri resnici na ljubo živijo v neprimernih okoliščinah. Samo nehajte mi s to korumpirano Makedonijo.
    Pravim, pravi Makedonci so čisto v redu. Ko niso imeli izbire pač Slovenija sploh pa Zahod Evrope vabi.

    So pa osebki, ki naj bi bili Makedonci, oziroma Makedonke, ki delajo kažin v Sloveniji. Rajsi bi dobro živeli na račun slovenskih davkoplačevalcev. Ali sem mogoče nestrpen, ko ti Makedonka, prej cig… izsiljuje vse socialne pravice, obenem pa s spletkami in intrigami, polresnicami, ki so še slabše kot laži spletkari proti nekomu, ki je popolni domorodec. Ali mogoče ksenofob in rasist. Ko celo socialne službe obupajo, da naj gredo nazaj, če jim tu ni všeč. Potem pa ti užaljeni osebki, ki hudirjevo dobro poznajo pravice, dolžnosti pač ne, jamrajo in … Pa saj nima smisla, smo samo odlagališče kot je že bilo obelodanjeno.

    Ali je to že sovražni govor, kjer je človek, ki je bil pripravljen dati svoje življenje za to državo, manj vreden od nekega pritepenca z juga. Če mi to neskladje nekdo razloži bom zelo zadovoljen. Zna biti, da ne mislim racionalno, sprejmem relevantno obrazložitev, sicer pa nam ni pomoči.
    Seveda ti priseljenci niso krivi za rabote raznih prašičkov po Balkanu. Recimo primer loćevanja odpadkov, baje v Črni Gori. Iz turističnih mest preko subvencij EU ločujejo odpadke, vendar nato vse skupaj pristane na eni deponiji. I nikome ništa.

    Odgovori
    • Rokovnjač2

      Še en mandat vladanja teh ljudi ,ki so sedaj na vladi pa bomo tam, kjer je Venezuela ali pa kjer je bila pred parimi leti Grčija.
      Tako se voli samo ,da ni Janša

      Odgovori
  12. Toni

    Wtf?!?
    Oškodovani laskega neurja še vedno čakajo, zaveze izpred dveh let v zvezi s požari na primorskem še vedno niso izpolnjene, ni denarja za dolgotrajno oskrbo, ni denarja za zdravstvo, upokojence,….
    Vsi tisti, ki ste volili to vlado, se pošteno zamislite koga boste volili naslednje volitve

    Odgovori

Objavi komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Dan upora proti okupatorju, kot se imenuje 27. april, nekoč znan tudi kot Dan Osvobodilne fronte, ne bomo obeležili na klišejski način. Torej nobene “polarizacije”, ki bi poudarjala eno ali drugo stran v državljanski vojni, do katere je prišlo zaradi invazije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Zgodovina pogosto pozablja, da Jugoslavija ni kapitulirala nič hitreje kot mogočna Francija in da so bili boji proti okupatorjem srditi. Poseben poudarek tokrat dajemo avtentičnemu zgodovinskemu viru, Slovenskemu poročevalcu: ta je bil maja 1941 posvečen veliki tragediji, ki je zadela Slovence, vendar je krivdo za vojno naprtil vsem imperialistom tega sveta, nikakor pa ne le Nemčiji ali Italiji. Zakaj so bili v kasnejši Osvobodilni fronti tako previdni in zadržani do Hitlerja, kot razkriva faksimile Slovenskega poročevalca?

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.

Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.