Ključnik: Putin
Nemški status quo kot zatišje pred viharjem?

Nemški status quo kot zatišje pred viharjem?

Parlamentarne volitve v največji evropski ekonomiji niso le nemška notranja zadeva, ampak se po malem tičejo vseh nas. Čeprav bi Nemcem privoščil, da se jim AfD zatakne kot kost v grlu, pa obenem vem, da to ne bi bilo dobro za nemško gospodarstvo, ki je že tako ali tako v krizi. In če je v krizi Nemčija, vemo, bo kmalu tudi Slovenija. Zato se je pač bolje smehljati, biti jebeno politično korekten in ploskati še eni “rdeče-črni” koaliciji, kot pa razmišljati o alternativi – namreč da bi šli krščanski demokrati v koalicijo z AfD. Po mojem bi bil ponovno na ulicah ves Berlin. Pa ne od veselja kot novembra 1989, ko je padel tisti njihov zid …

Ali bo Slovenija leta 2030 še članica zveze NATO?

Ali bo Slovenija leta 2030 še članica zveze NATO?

Naivnosti je konec. Američani so Evropejcem jasno povedali, da niso sposobni niti upravičeni do pogajanj o koncu vojne v Ukrajini. Ne bo pomagalo nobeno jamranje ali pritoževanje o kavbojskem obnašanju “strička Sama”. Victoria Nuland se je vrnila na steroidih, njen zgodovinski vzklik Fuck EU! je danes inkorporiran v zunanjo politiko Združenih držav. Naslednja štiri leta bomo morali požirati sranje, ki so nam ga pripravili evropski politiki. Predvsem nemški, ki nosijo glavno krivdo za Putinovo osvajalno vojno v Ukrajini. Naslednja štiri leta bodo peklenska tudi za države, ki so doslej kršile zaveze glede 2 odstotkov BDP za obrambo, med njimi izstopata Slovenija in Španija. Tega goljufanja nam Trumpova administracija ne bo več dovoljevala. Treba se bo odločiti: ali ostanemo v Natu, ali gremo na svoje. Ampak za nevtralnost po švicarskem ali avstrijskem vzoru je naša “balkanska Švica” preveč revna …

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Ponedeljkov množični napad z grožnjami na slovenski šolski sistem – elektronsko sporočilo z grozilno vsebino je prejelo kar 229 vzgojno-izobraževalnih institucij – je prvi takšne vrste doslej pri nas. Doslej smo se namreč soočali z indidvidualnimi grožnjami različnim državnim organom, sodiščem in občasno tudi kakšni osnovni ali srednji šoli. Tokrat pa je bil tarča sistem državnega šolskega sistema v razmeroma velikem obsegu, kajti v Sloveniji je približno 456 osnovnih in 150 srednjih šol, kar pomeni, da jih je bila prizadetih več kot tretjina. Vprašanje, ki ga zdaj razrešuje policija in verjetno tudi Sova, pa se glasi: Kdo stoji za tem napadom, islamisti, desni, levi radikalci, Rusi ali kdo tretji?

Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji

Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji

Poznavalci, ki niso v službi ruske ali srbske propagande, navdušene nad “patrioti”, se sprašujejo, s kakšno večino bo tokrat zmagal Lukašenko. Beloruski avtokrat, ki je na oblasti že več kot 30 let, velja pa za Putinovega postreščka, je namreč že zmagal, volilna komisija mora le še prešteti glasovnice in razglasiti rezultate. Tokrat ima Lukašenko štiri statiste v vlogi predsedniških kandidatov. Opozicija je v tujini, v izgnanstvu. Mlajši Belorusi, ki v genih nimajo strahu pred režimom iz obdobja Sovjetske zveze, pa pravijo: Lukašenko bo odšel šele takrat, ko bo mrtev. Predčasni ali prostovoljni odhod bi bil čudež.

Trumpove pravljice za lahko noč?

Trumpove pravljice za lahko noč?

Obstoječi mednarodni red seveda ni popoln in v marsikaterem oziru zastarel, ne upošteva novih razmer. Med drugim tega, da je moč v svetu danes bolj razpršena. Nekatere stvari bo tako treba zastaviti na novo, vendar se je pri tem treba vendarle zavedati, da je imel dosedanji red tudi dobre plati, ki se jim ne gre kar tako odpovedati. Namesto, da ga v celoti zavržemo, bi ga kot veljalo posodobiti in ohraniti temeljna načela, ki preprečujejo, da bi v svetu povsem prevagala logika moči velesil. Nedavne izjave bodočega ameriškega predsednika vsekakor zbujajo precej nelagodja povsod, kjer prisegamo na vladavino (mednarodnega) prava, po drugi strani pa se ob njih zadovoljno nasmihajo avtoritarni režimi, kakršna sta ruski in kitajski.

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.

Tik-Tok, Kitajci in albanska cenzura

Tik-Tok, Kitajci in albanska cenzura

Drzna odločitev Albanije, da z Novim letom prepove kitajski Tik-Tok, sovpada z naraščanjem občutka, da poleg propagandne vojne poteka še neka druga, bolj podtalna in prikrita oblika vplivanja na javno mnenje na Zahodu. Romunske volitve so sicer vrgle sum na algoritem Tik-Tok, vendar pa evropsko javnost še vedno bolj vznemirja Elon Musk s svojimi provokativnimi izjavami glede nemških volitev, kot pa sovražno delovanje avtoritarnih režimov, ki proti Evropi vodijo hibridno vojno.

Zakaj je vojna za populiste tako čudovit posel

Zakaj je vojna za populiste tako čudovit posel

Nevarnost vojne v Evropi je prišla v ospredje glavnih medijev. Nič več ni v domeni teoretikov zarot in paranoidnih alternativnih portalov, vojna je zdaj v t.i. prime time. Vojna je že na pragu politike, zato gorje nam, če populisti in demagogi zavohajo priložnost zase. Ker potem bo vojna na dnevnem redu vsak dan. Z njo se bo tudi oblast za nekaj časa otresla jeznih in nezadovoljnih državljanov, ki naj zdaj v okolici svojih domov iščejo zaklonišča, si ustvarjajo zaloge vode, prepečenca, sveč in baterij. Vojna je poslednja priložnost za tiste, ki celotno politično kariero živijo v izrednih razmerah. Takšne priložnosti zdaj gotovo ne bodo želeli zamuditi.

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Padec diktatorja Asada in s tem slabitev vpliva iranskega teokratskega režima na Bližnjem vzhodu je zagotovo dobra novica. Nadaljnja slabitev iranskega vpliva bi lahko izpostavila tudi šiitske milice v Iraku, pa tudi Hutiji v Jemnu bi utegnili na neki točki ostali brez iranske podpore. Pri takšnem razvoju dogodkov nekateri vidijo celo upanje, da bi se morda lahko na koncu tudi sam režim iranskih ajatol zrušil sam vase in s seboj v brezno potegnil še osovraženo Islamsko revolucionarno gardo. To ne bi pomenilo le konca šeriatskega prava v Iranu, ampak tudi konec oskrbovanja Rusije z iranskim orožjem in Kitajske s poceni nafto. Pa tudi konec iranskih prizadevanj za razvoj lastnega jedrskega orožja …

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Na prvi pogled presenetljiva obnovitev vojaških spopadov v Siriji je prinesla več pomembnih spoznanj, ugotavlja naš bližnjevzhodni sodelavec Andraž Šest. Američani niso igralec v regiji, saj so se v času Obame umaknili, Iran je oslabljen in izgublja vpliv, Rusija prav tako ni sposobna vzdrževati fronte v Siriji in brezpogojno podpirati svojega vazala Asada. Poleg tega Rusiji grozi, da bodo islamisti in ostali Asadovi nasprotniki pretrgali prometne povezave med ruskimi bazami v Siriji in Damaskom, kar bi pomenilo, da so ogrožena edina Putinova vojaška oporišča v Sredozemlju.

V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena

V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena

Prihodnje leto, to zdaj že skoraj zanesljivo domnevamo, bo odločilno za razplet vojne v Ukrajini. Sredi januarja bo Donald Trump tudi formalno prevzel oblast v Združenih državah in to utegne pomeniti konkretne spremembe ne le v politiki do Bližnjega vzhoda, pač pa tudi glede Rusije in Ukrajine. Za Evropo bo 2025 poleg tega pomembno tudi zaradi nemških volitev, kajti prav Nemška politika do Rusije je za ključna za to, ali je v Evropi mir ali vojna. In ta trenutek se žal vse bolj pomikamo v smeri vojne.

Putin spreminja BRICS v protizahodno platformo

Putin spreminja BRICS v protizahodno platformo

Če lahko za NATO rečemo, da ga je pred krizo smisla rešila Putinova invazija na Ukrajino, potem nekaj podobnega velja tudi za BRICS. Kajti do leta 2021 je programom tega mednarodnega združenja primanjkovalo veliko vsebine, vendar je Rusija po invaziji na Ukrajino postala pravi motor za preoblikovanje skupine BRICS v protizahodno platformo. V Kazanu so se minuli mesec zbrali voditelji držav, vlad in predstavniki 36 držav, kar pomeni neuspeh zahodnih prizadevanj za izolacijo Rusije. Jevgenij Popov, ruski novinar in propagandist, pravi da je Zahod na koncu izoliral samega sebe v poskusu izolirati Rusijo. To je očitno pretiravanje, vendar je dejstvo, da Moskva ni izolirana politično gledano, niti je z ekonomskega vidika sankcije niso spravile na kolena. Pač pa je rusko gospodarstvo praktično postalo vojno gospodarstvo, ki potrebuje pomembno kitajsko podporo.

1001 noč Putinove vojne, ki divja tudi na slovenskem spletu

1001 noč Putinove vojne, ki divja tudi na slovenskem spletu

24. februarja 2025 bodo minila tri leta od ruske invazije na Ukrajino, danes pa obeležujemo tisoč dni te vojne. Statistika je kruta: več kot 12.000 civilnih žrtev na ukrajinski strani, poleg tega tudi prek 10 milijonov beguncev: trije milijoni razseljenih znotraj države, sedem milijonov jih je odšlo v druge evropske države. Največji eksodus na evropskih tleh po letu 1945. Četrtina Ukrajine je posejana z minami, uničenih ali močno poškodovanih je 1358 šol, 580 zdravstvenih ustanov … Najmanj ena generacija otrok bo nosila neposredne posledice te vojne.

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …