V zadnjih dneh smo ponovno spremljali odprtje nove sirske fronte. Sirska fronta se sicer nikoli ni čisto zaprla, saj so bile razne opozicijske frakcije aktivne ves čas po državljanski vojni. Pravzaprav lahko trdimo, da se sirska državljanska vojna ni nikoli zares končala. Tokrat je vajeti prevzela Hayat Tahrir al-Sham (HTS) oziroma Organizacija za osvoboditev Levanta. Gre za skupino več džihadističnih organizacij, ki se borijo za osvoboditev Sirije izpod vladavine Alavitov, Irana in Hezbolaha in za ustanovitev teokratske vladavine oziroma delne teokratske republike, odvisno od skupine.
V zavezništvu so z ostalimi organizacijami, od kavkaških džihadistov vse do Muslimanske bratovščine, vendar ima celotna skupina razpoke zaradi različnih interesov, predvsem v luči sirskega nacionalizma HTS, ki izhaja iz sodelovanja z Al Jabhat al-Wataniya lil-Tahrir (JWT) oziroma Narodno osvobodilno fronto, ki je del Sirske narodne armade (SNA). SNA, ki sestavlja začasno vlado, je izrazito nacionalistična in je kot takšna za mnoge džihadiste nesprejemljiva, saj je temelj islamske teokratske širitve internacionalizem. Poleg tega velik del SNA ne vidi Sirije kot teokratske države, kar je za omenjene džihadistične skupine razlog za konstantno prerivanje za vpliv in oblast v posameznih regijah, posledice pa so bile manjše solistične eskapade posameznih skupin na območja pod nadzorom Asada, Kurdov in celo SNA. To je tudi eden glavnih razlogov, da SNA ni uspešnejša in ima pod nadzorom le del obmejnih delov na severu Sirije, z izjemo območij okoli mest Kobani in Kamišli, ki ju imajo pod oblastjo Kurdi (SDH) ter regije v osi Alepo-Idlib, ki jih po zadnji invaziji kontrolira HTS.
Zavezništvo med HTS in SNA je torej le po sili razmer in zaradi skupnih sovražnikov, zelo verjetno pa bi sledil spopad med obema skupinama po padcu Asada, če bo do njega kdaj prišlo. Zanimivo je vsekakor, da se HTS poizkuša oddaljiti od brutalnega imidža Islamske države in si želijo ustvariti vtis strpnejših islamističnih borcev, ki imajo toleranco do manjšin in Kurdov. Kapitalizacija novega imidža je pomembna in bo med manjšinami ter sektami imela več možnosti za sodelovanje. Niti uradna vojska SNF, torej Sirske demokratske sile (SDF), ni uspela ustvariti takšnega imidža med državljansko vojno predvsem zaradi plejade različnih skupin, ki so delovale kot delno avtonomne sekte in odvrnile marsikaterega prebivalca Sirije. Koliko časa bo HTS uspelo kontrolirati zasedene regije ,ne vemo, kajti odvisno je od volje SDH za boj, ruske podpore režimu in sposobnosti iranskih milic. Hezbolah je utrpel tako veliko škodo, da ga lahko odpišemo kot resno silo v Siriji, saj imajo preveč dela v Libanonu s konsolidacijo borcev in infrastrukture, ki mu je še ostala po izraelski operaciji v Libanonu.
Kakšen diktator je Asad
Asadov režim je primarni nasprotnik vse sirske opozicije. Brutalni diktator je osebno odgovoren za začetek državljanske vojne v Siriji. Asad mlajši je po očetu Hafezu podedoval izdelan režim, ki je podobno kot Sadamov temeljil na obsežnem pobijanju in mučenju ne le političnih nasprotnikov, ampak tudi tistih, ki so jih sumili delnih odklonov od idej režima. Zato režim v Siriji bolj spominja na stalinizem, kjer je popolnoma običajno, da ljudi na cesti, restavraciji, šoli, kavarni, igrišču pobere Mukhabarat in jih prepelje v zloglasne režimske mučilnice. Mučilnice, ki so strašljivo sliko pokazale med državljansko vojno, ko se je sledi mučenja lahko natančno dokumentiralo.
Ruski Tupoljev 22M3 med bombardiranjem ciljev v Siriji. Rusko letalstvo ne izbira ciljev in zelo rado napada tudi bolnišnice.
Režim dinastije Asadov tudi nikoli ni imel težav zravnati mest, kot recimo pokol v Hami, in pobiti civilno prebivalstvo en masse, uporabiti strelno orožje proti neoboroženim protestnikom, kar je bil eden izmed glavnih razlogov za oboroženo vstajo. Dinastija Asadov oziroma manjšine Alavitov je izjemno trhla, na oblasti pa jo vzdržujejo Iran, do nedavnega Hezbolah, ki je žrtvoval mnogo borcev v Siriji, šiitske milice iz Iraka ter Rusija, ki v Latakiji vzdržuje vojaško letalsko oporišče (Khmeimim) in pomorsko bazo v Tartusu. Največjo težavo Asada predstavlja njegova šibkost in morilskost, zato ga nihče zares ne mara. Lahko rečemo, da ima srečo zaradi notranjih razprtij raznih opozicijskih frakcij in sekt, ki se nikakor ne morejo zediniti v borbi proti Asadu, ter zaradi zunanjih interesov, predvsem Irana, ki mu Sirija predstavlja pot v Mediteran, in Rusije, ki ima v Mediteranu svojo edino pomorsko bazo. V opomin, Sirci Asadu ne bodo pozabili niti oprostili mučenj, ugrabitev, pobojev civilistov, kemičnega orožja in popolnega uničenja civilnih objektov ali celo mest.
Zakaj Iran rabi Sirijo
Iranski teokratski režim je Sirijo vedno uporabljal kot trdno navezavo z Mediteranom. Iran je videl Libanon, ki je sicer njegova vazalna država, vedno kot šibkejšo državo v primerjavi s Sirijo. Do državljanske vojne v Siriji seveda. Državljanska vojna v Siriji je prinesla strah med iranskimi mulami, da bi Asadov režim padel. Če bi se to zgodilo, potem bi bilo le vprašanje časa podobnega scenarija v Libanonu, kar bi Iran izrinilo iz Mediterana. Tako bi jim ostala le še Gaza, ki pa se ni ravno izkazala kot uspešna iranska investicija. Po letu 2012 je Iran napotil v Sirijo generale svoje Revolucionarne garde (IRGC) in borce šiitskih milic, kot so recimo iraški Badristi in Hezbolah. Danes ima Iran težavo, kajti Izrael je popolnoma onemogočil Hezbolah v Libanonu, iraške šiitske milice pa so nekoliko manj lojalne Iranu kot Hezbolah in izstavljajo bistveno večje račune, ki se tičejo vladanja v Iraku. Iran je v zadnjem letu izgubil mnogo visokih poveljnikov IRGC, Izrael je vstopil v samo drobovje iranskega vojaškega ustroja, medtem ko je ta sam ustroj razpotegnjen od Jemna do Sirije in zahteva ogromno sredstev, tako finančnih kot človeških.
Ruski interesi
Rusija je hitro skočila v sirsko državljansko vojno, ker je imela priložnost za ponovni vstop v Levant. Dogovor je vključil pomorsko in letalsko oporišče v Tartusu in Latakiji, Rusija pa je Sirijo videla kot odskočno desko za širjenje vpliva, kar ji je določen čas relativno dobro uspevalo, predvsem v času Obamovega umika iz regije. Rusija se je v tistem času začela dogovarjati za nova oporišča v Sudanu, Etiopiji in Libiji, v Egiptu in okoliških državah so pospešili prodajo orožja, preboj pa jim je uspel tudi v Zaliv, kjer so opravili nekaj uspešnih srečanj v Savdovi Arabiji in Združenih arabskih emiratih (ZAE). V tem primeru so se razmerja že začela nekoliko zapletati, kajti Savdova Arabija in Iran se borita za vpliv v regiji, Savdova Arabija pa je vzpostavila novo razmerje z Rusijo predvsem po tistem, ko je Obama začel z aktivnim približevanjem Iranu in umiku iz regije oziroma nevpletanju v sirsko vojno. V tem primeru je bila Rusija sicer postavljena v dilemo, ker so naravni zavezniki Irana, novo prijateljevanje s Savdovo Arabijo pa bi lahko to zavezništvo skrhalo. Zato Rusija in Savdova Arabija nikoli nista zares spletli tesnega zavezništva, predvsem po izvolitvi Donalda Trumpa ne, ki je dal trdnejšo podporo in zagotovila režimu v Riadu ter se začel umikati od jedrskega sporazuma z Iranom (JCPOA).
Rusija je v sirsko državljansko vojno vstopila barbarsko in neusmiljeno uničevala civilno infrastrukturo, pobijala civiliste, omogočala Asadu nemoteno uporabo kemičnega orožja in uporabljala koordinate, ki so jih dali Združeni narodi za civilne objekte; ruska vojska jih je uporabila kot cilje za raketiranje.
Kurdska vojska (SDH) je pod svoj dežnik prevzela nadzor nad kurdskimi območji Sirije, torej severovzhodu države ter območja z največjo kurdsko populacijo, ki v osnovi tvorijo, vsaj tako kot si Kurdi želijo, prihodnjo kurdsko državo. Ob tem so zasedli še dodatna območja, kot je Rakka, skupaj z Asadom, Iranom in Rusijo pa so do nedavnega kontrolirali tudi Alepo in okolico. Ne pozabimo, da med opozicijo in SDH poteka zamera še iz časa državljanske vojne, ko so Kurdi zamenjali stran in se na Asadovi strani začeli boriti proti opoziciji, ki so jo sprva podpirali. Prvi razlog je bila želja po ustanovitvi nove kurdske države, medtem ko je opozicija verjela v enotno Sirijo. Drugi razlog je bila šibitev SDF, torej redne opozicijske vojske, ki so jo vedno bolj izrinjale islamistične milice, vse pa je doseglo vrhunec s pojavom Islamske države (ISIL). Tretji razlog je bila ponudba Asada, ki je dal Kurdom na severovzhodu delno avtonomijo, zaščito s strani sirske vojske, iranskih milic in ruskih sil. Zato skupni nadzor nad Alepom. Ob tem je SDH začela tesno sodelovati s kurdsko PKK, ki je sicer mednarodno priznana teroristična organizacija in eden izmed razlogov zadnje operacije s strani HTS.
V zavedanju, da je SDH lahko močan nasprotnik, je HTS ponudila Kurdom miren umik iz Alepa. V okrožnici iz glavnega vojaškega štaba HTS v Alepu so napisali, da SDH ni nasprotnik, ampak so to Asad in iranske milice, predlagajo, da se SDH vrne v severnovzhodno Sirijo skupaj z lastnim orožjem, medtem ko HTS garantira varen prehod, ter poudarijo, da so Kurdi integralni del Sirije z enakopravnimi pravicami kot vsi ostali. SDH zaenkrat še ni odgovorila.
Kdo je kdo v Siriji
Manjšine v Siriji so nekoliko bolj kompleksne, ker so tipično postavljene v kot brez resne možnosti za obrambo. Kristijani na Levantu se po libanonski državljanski vojni nikoli niso zares uprli kot takrat in se je njihovo število – ne glede na javno izraženo podporo avtokratom – le še zmanjšuje. Kristijani so imeli zavetje, ker so bili med ustanovnimi faktorji arabskega nacionalizma in so med leti 1940 in 1970 uživali velik ugled v regiji. Med prvimi misleci panarabskega nacionalizma je bil Francis Marrash, domačin iz Alepa, ki je bil med prvimi idejniki Nahde. Večina pojem Nahda povezuje z izgonom arabske populacije iz Palestine (Izraela), toda dejansko je povezan z veliko pomembnejšim gibanjem, to je nacionalnim arabskim gibanjem, torej preporodom ali renesanso, ki je z ustavnimi spremembami v Otomanskem cesarstvu in Napoleonovo zasedbo Egipta dobil zagon v 19. stoletju in dosegel vrhunec s Panarabsko državo v petdesetih letih.
Kristjani so v Siriji pred državljansko vojno sicer uživali določen status, vendar na račun kolaboracije z Asadovim režimom, česar jim žrtve tega režima niso odpustile.
Združena arabska republika sicer ni obstala dolgo, ker se Sirija in Egipt nista mogla dogovoriti, kdo jo bo vodil, končala pa se je z državnim udarom v Siriji. Kristijani so bili vedno bolj potisnjeni v kot, saj so se pojavile nove, islamistične sile, ki so bile bolj privlačne za prebivalstvo, ki je videlo neuspehe kot božjo kazen. Tisti, ki menijo, da je Sirija sekularna država, ki ščiti kristijane, se motijo: Sirija je začela uvajati šeriatsko pravo že leta 1973. Obljuba o zaščiti manjšin pride z visoko ceno neomajne podpore režimu, kar po drugi strani prinese sovraštvo družin tistih, ki so bili žrtev Asadovih mučenj in pokolov. Na koncu se vedno izkaže, da je zaščita le navidezna in da bo režim kristijane pustil na cedilu in z njimi ravnal kot z drugorazrednimi državljani. To je razlog, da se njihovo število tako radikalno zmanjšuje.
Islamsko državo bi morda kdo opredelil kot zaveznike HTS, vendar to ne drži. Islamska država (ISIL) je izgubila velik del severnih teritorijev tudi zaradi islamističnih organizacij, ki danes delujejo pod okriljem HTS, predvsem pa vidijo Al Nusro, eno glavnih ustanoviteljic HTS, kot organizacijo, ki jim je zarinila nož v hrbet. Takrat je Al Nusra sodelovala z FSA proti Islamski državi in si javno dovolila kritizirati dejanja le-te. ISIL je to razumela kot izdajo in tega vsekakor ni pozabila. Zelo verjetno bodo čakali in videli, kako se bo razvijala situacija v prihodnosti. Islamska država bo aktivirala svoje sile, ko bo zavladala dovoljšnja zmeda. Zaenkrat situacija ne kaže, da bo HTS širila svoje dejavnosti proti Damasku, zato lahko pričakujemo, da bi ISIL še čakala, predvsem zaradi dejstva, da so šibki, nepovezani, imajo premalo ljudi za večjo ofenzivo, prav tako pa so izgubili veliko ugleda kot džihadistična trgovska znamka.
Iran je zagotavljal mir, dobili pa smo vojne
Združene države so v Siriji naredile več zmede kot koristi. Ne le to, njihova dejanja so uspešno ohladila odnose s tradicionalnimi zavezniki, kot so Savdova Arabija, Jordanija in Egipt. Največjo krivdo nosi Barack Obama, ki je začel z aktivnim umikom iz Levanta in Bližnjega vzhoda. Vsekakor lahko ugotovimo, da je šlo za izjemen zunanjepolitični uspeh Irana, ki je svojo tradicionalno nasprotnico ukanil z obljubami in laganju o miroljubnem izkoriščanju jedrske energije. Iran je zagotavljal mir, dobili pa smo vojno. Mnogo vojn. Z delnim umikom sankcij, poplačilu zamrznjenih iranskih sredstev in obrnitvijo hrbta zaveznikom je Iran dobil dovolj sredstev za financiranje Hutijev, ki so sprožili vojno v Jemnu, potem financiranjem Asada, ki je razvnel vojno v Siriji. Ne pozabimo na iransko oboroževanje Hezbolaha ter Hamasa, kar je sprožilo napade na Izrael in današnjo vojno v Gazi.
Obama je bil verjetno zaslužen za največji ameriški zunanjepolitični polom na Bližnjem vzhodu. ZDA so danes relativno pasivne v Siriji in se osredotočajo na iraške šiitske milice in ostanke ISIL. Malo je verjetno, da bi v trenutnem spopadu reagirali kaj več od sestrelitve kakšnega drona ali uničenja konvoja džihadističnih milic, naj si bo sunitskih ali šiitskih. V tem trenutku se predvsem čaka na Trumpa in njegovo politiko do Bližnjega vzhoda. Glede na to, da bo zunanji minister Marco Rubio, se bodo ZDA še bolj oddaljile od Irana in približale Izraelu. Verjetno bo Trump poizkušal izboljšati odnose tudi s Turčijo.
Savdska Arabija deluje po vseh diplomatskih kanalih. Pogovarjajo se z Asadom, ZDA, Rusijo, Turčijo, njihov glavni motiv pa je strah pred protesti. Med sirsko državljansko vojno je bila Savdova Arabija trdno na strani opozicije in je močno zamerila Obami, da jih je pustil na cedilu. Takrat je največjo grožnjo predstavljal Iran, ki je bil diplomatsko in vojaško na vrhuncu moči. Ogrožali so savdske interese v Jemnu, raketirali njihovo naftno infrastrukturo in grozili z zaprtjem Hormuške ožine, ki je glavna trgovska pot Savdske Arabije za izvoz energentov. Prošnje te kraljevine so pri Obami naletele na gluha ušesa, kar je Savdsko Arabijo porinilo v naročje Putina in Kitajske. Odnosi z ZDA so bili takrat tako slabi, predvsem po umoru Džamala Kašokdžija, da so nekateri v Moskvi že odpirali šampanjce. Ob prihodu Trumpa so se odnosi izboljšali, pod Bidenovo administracijo pa so ostali nevtralni. Na spremembo odnosov z Asadom so vplivali drugi dogodki – JCPOA ni več zaživel; Iran je dobil nove sankcije zaradi terorizma in laganja Mednarodni jedrski agenciji; finančno breme zaradi financiranja Hutijev in ostalih terorističnih skupin v regiji; in predvsem izraelsko uničenje Hamasa, Hezbolaha ter likvidacija njihovih voditeljev in celo pomembnih poveljnikov IRGC.
Iran je danes krhek in ranljiv, zato Savdska Arabija ne vidi največje grožnje več v islamski republiki, ampak v strahu protestov in vstaj v lastni državi. Četudi so vstaje danes malo verjetne, predvsem zaradi svobodnejših reform in obračuna z radikalnimi islamisti, je strah med bližnjevzhodnimi avtokrati vedno prisoten.
Izrael je v precepu – ali naj podpre islamistične borce proti drugemu največjemu sovražniku, torej Asadu, ali naj se drži nazaj in počaka na razvoj dogodkov. Če bi podprli islamistične milice, potem bi lahko če desetletje gledali scenarij, kot ga danes vidimo v Gazi, ko je Izrael toleriral Hamas kot nasprotnika PLO. V tem trenutku se Izrael bolj kot ne posveča svojim trenutnim sovražnikom, ki ga lahko ogrozijo takoj, Hezbolahu in Asadu torej.
Naj omenimo še Združene arabske emirate, ki nekako delujejo kot nevtralna Švica pred desetletji, ko so sprejemali denar od vsakega avtokrata, diktatorja in kriminalca. Enako počnejo danes Emirati in zanje je najpomembnejša stabilna regija, ne glede kdo vlada ali islamisti ali Asad ali kdo drug. Združeni arabski emirati enako ravnajo v primeru Sudana, kjer imajo velike investicije v kmetijskih površinah in zato zlahka podprejo tistega z največ možnosti za zmago. Podobno so ravnali v Libiji in Jemnu, kjer so celo Savdijcem porinili nož v hrbet, ko je šlo za trgovanje.
Podporniki HTS in zaščita turških interesov
Turčija je danes edini trdni podpornik Organizacije za osvoboditev Levanta (HTS). Glavni razlog turškega financiranja in podpore HTS je nevarnost, ki jo predstavljajo Kurdi, ki ne vidijo le delov Sirije in Iraka kot del prihodnje kurdske države, ampak enako si želijo priključiti tudi dele Turčije, kar pa je za Turke popolnoma nesprejemljivo. Turčija nikoli ne bo dovolila kurdske države na svojih tleh in bo podobno ravnala kot Izrael pri zaščiti svojih interesov. Mednarodna skupnost ni reagirala na pretenzije Kurdov v regiji in je enostavno dopustila širjenje kurdskih interesov preko meja Turčije in Iraka. Zanimivo, da Turčija, podobno kot Izrael, ne najde posluha za svoje težave onkraj meja niti v Združenih držbavah niti v Rusiji, medtem ko je Asadu v interesu če Kurdi še malo ropotajo po Turčiji.
Islamska država (ISIL) je v Siriji še vedno dejavna, vendar ni več med najvplivnejšimi džihadističnimi skupinami.
V zadnjih letih se je v Turčijo vrnil terorizem v obliki Kurdske delavske stranke (PKK), ki je mednarodno priznana teroristična organizacija, pod okrilje pa so jih vzeli v SDH, ki so jih oportuno izkoristili za svoje interese. Erdogan je sprva zameril ZDA neaktivnost in celo verjel v sokrivdo pri načrtovanju državnega udara leta 2016, še bolj pa jim je zameril podporo Kurdom v Siriji med državljansko vojno. Turčija se je takrat aktivno vključila v vojno in sprva podprla FSA, kasneje pa Al Nusro, ko je ugotovila, da so islamistične milice sposobnejše voditi odpor, kajti imele so več orožja in prostovoljcev, medtem ko je FSA Zahod pustil na cedilu. Turčija je bila porinjena v kot.
Nova vojna ali le začasna fronta
V tem trenutku situacija kaže, da je Turčija s podporo HTS utrdila svoje pozicije nasproti Siriji in Kurdom. Ofenziva na Alepo in okolico se je izkazala za zelo uspešno, vendar se v tem trenutku zdi, da je bil cilj dosežen. Vprašanje, kako daleč si želi HTS oziroma kaj lahko dosežejo s premiki proti Damasku. Verjetno ne dosti, zato bodo osvojene cilje utrdili, Turčija pa je s tem dala vedeti, da je še vedno aktiven igralec v regiji. Pomembno je dejstvo, da HTS ne želi biti Islamska država, predvsem pa si ne želi negativne publicitete v javnosti. Zato lahko vidimo ponudbe sprave Kurdom, sicer s pogojem umika na severovzhod, kar je konec koncev tudi glavni cilj Turčije.
Rusija se je ponovno izkazala kot nesposobno voditi fronto, podobno kot v Siriji, je pa po stari navadi že raketirala bolnišnico. Iran je mnogo prešibak in je popolnoma odvisen od šiitskih milic, ki pa so ali utrujene od bojev ali zdesetkane, kot v primeru Hezbolaha. Rusija in Iran sta finančno in vojaško raztegnjena na več frontah in je ravno tako vprašanje, koliko si želita aktivne in drage fronte v Siriji. No, morda bi Rusija,kot v primeru Talibanov tudi s HTS sklenila sporazum o sodelovanju, kajti nikakor ne želijo izgubiti svojih sirskih vojaških baz. Celotna ofenziva HTS najbolj nakazuje na turško željo po tamponski coni, kot pa na aktivno fronto na Damask in odstranitev Asada. Ta fronta je sicer posledično sprožila nekaj dodatnih protestov, vendar to ni ovira za Asada, da uporabi kemično orožje in zravna kakšno vas. ZDA potihoma upajo, da ne pride do resne eskalacije, ker bi jim to ob vseh predsedniških obljubah prineslo le dodatne težave. Zdi se, da je začasni cilj Turčije dosežen. Asad vlada le Damasku in vsi mednarodni akterji skrbijo, da tako ostane. Kaj bo v Siriji v prihodnje? Tega nihče ne ve.
Sirija = Libija 2.0
Kakšna je razlika med politično diktaturo in politično demokracijo?
V politični diktaturi vedno pobegne domači diktator – v politični demokraciji pa vodja/voditelj ostane z ljudstvom. In še samo-vprašanje?
Ali v 21. stoletju narašča potreba po novih diktatorjih na našem planetu – ali usiha? Vojne so občasne – takrat dobimo reveže zaradi posledic vojn.
Zame so veliko hujše posledice revščine takrat kadar v državi (katerikoli) vladajo diktatorji. Takrat imaš desetletja dolge cikluse revščine. Romunija je najlepši primer v Evropi. Kar 40 let so prenašali svojega diktatorja in svojo revščino – preden so ga odstranili.
Bistvo diktatorjev zame je drugje in sicer v zastoju razvoja na vseh področjih! Kitajska je zame še vedno edina država na svetu, ki je dojela, da diktatura sama po sebi ne nudi napredka – prav nasprotno, sledi še več revščine in še večja delitev na tiste, ki so blizu oblasti in tiste, ki so daleč od oblasti. Zato so korenito spremenili svoje poglede – kakšna naj bo diktatura. Zato so drugačni!
In še malce cinizma za konec. Veseli me šok mlinarja-besed ko ne ve kako bi opisal razliko med ISIS političnimi odpadniki in danes HTS političnimi odpadniki. Še huje je s tistimi diktatorji, ki več ne vedo kje se bo zaustavil današnji HTS? Zame so diktatorji pač diktatorji, ki po potrebi menjajo barve zato, da lahko ostanejo diktatorji še naprej! Lep dan.
“V politični diktaturi vedno pobegne domači diktator – v politični demokraciji pa vodja/voditelj ostane z ljudstvom. ”
Včasih v demokraciji politični voditelji pobegnejo pred roko pravice – pred zaporom. Ali pa tudi pristanejo v zaporu. No ja, saj so tudi ostali zaporniki in pazniki ljudstvo.
P. S. Pozabil sem dodati še tole bistvo. Sam ne ločim ljudi po religiji/veri (katerikoli), ampak po odnosu do ZNANJA v najširšem pomenu besede, ki ga imajo in do politične demokracije, če jim je kaj do nje. Povedano drugače.
Sam bom poslej na državo Sirijo ali kako se bo imenovala v prihodnosti gledal po tem kaj bo iz nje nastalo? Ali še en Afganistan s TELEBANI na čelu, ali še en Iran, kjer so poteptane vse človeške zakonitosti in pravice, da njihova religija/ vera ostane na oblasti, torej islam – ali pa bo religija/vera dala prednost civilni oblasti – sama pa se bo potegnila v ozadje.
V Siriji se je ponovil scenarij iz Afganistana, ko so uporni talibani po odhodu Američanov po hitrem postopku opravili z afganistansko armado, saj se ta ni bila pripravljena boriti. Kot kaže, je tudi v Siriji prišlo do nečesa podobnega. Asada so očitno obrnili hrbet tudi njegovi sodelavci, uporniki pa so postali osboboditelji izpod nepriljubljenega tiranskega režima.
Nadljevanje bo verjetno podobno kot drugod na Bližnjem vzhodu, kamor so Američni prinesli “demokracijo”. Sledile bodo volitve, kjer bodo zmagali kakšni islamski fundamentalisti, ki bodo onemogočili normalen razvoj države – v interesu izraela. Volk sit, koza cela.
Neznanka je, kaj bo z rusko pomorsko bazo v Tartusu. Se bodo Rusi preprosto umaknili, bodo dosegli kak sporazum z novo sirsko vlado, ali jih bodo uporniki nagnali?
Pred leti so organizacijo ISIS, naslednico Al Kaide, znano po uničevanju zgodovinskih artefaktov in še bolj po rezanju glav, ki je pobijala v Siriji in ko Rusija še ni bila sovražnik, imenovali teroristična.
Danes, ko je Rusija postala sovražnik, se je ISIS v istem času preimenoval v HTS, s popolnoma istimi teroristi, glavoseki, ki pa se tokrat bori v španoviji z ZDA in Izraelom proti Siriji, ki prijateljuje z Rusijo, pa jih mediji držav Nata imenujejo „UPORNIKI“.
Tudi slovenski.
Tudi prispevek zgoraj je namenjen tej novi propagandi.
Bravo, kapo dol sramoti !
Osnovno šolski primer Zahodne morale.
Žrtev ?
Ah, Zahod jih strogo ločuje na naše…
Kdaj bo žalna seja za padlega morilca,dolgoletnega zaveznika,socialista,neuvrščenega prijatelja Asada ?
Se boste v znak protesta samopoškodovali?🙂
Za tiste, ki jih tematika zanima:
Thierry Meyssan “What is changing in the Middle East” na voltairenet.org prevod DeepL
Prva posledica izraelskih pobojev v Gazi, na Zahodnem bregu, v Libanonu, Siriji, Iraku in Jemnu ni to, kar smo pričakovali. Zločinci na oblasti v Tel Avivu še danes nadaljujejo svoje osvajanje z orožjem, ki so ga dobili na razpolago. Preobrazba se je najprej zgodila v samem Izraelu in judovski diaspori, kar je prisililo IDF, da je sprejela nenapisano prekinitev ognja v Libanonu, hkrati pa je izkoristila pomoč Washingtona, da je spopade preselila v Sirijo. Ukrajinska in libanonska fronta sta se združili in preselili v Sirijo.
Zakaj ne vidimo pokolov na Bližnjem vzhodu?
V zadnjih letih je bilo izraelsko mirovno gibanje razbito, antisemitizem in antisionizem sta bila zamenjana, širila pa se je pripoved o spopadu civilizacij. Te tri napake nam preprečujejo, da bi videli in razumeli, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu.
Mirovno gibanje Nahuma Goldmana, predsednika Svetovne sionistične organizacije, ne obstaja več. Njegov cilj je bil, da Izrael postane duhovno in moralno središče vseh Judov, nevtralna država po vzoru Švice z mednarodnimi varnostnimi jamstvi in stalno simbolno mednarodno prisotnostjo. Goldman, ki je obsodil sojenje Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu in ne pred mednarodnim sodiščem (kar je revizionističnim sionistom omogočilo prikrivanje odnosov z njim), se je z egiptovskim predsednikom Gamalom Abdelom Nasserjem in predsednikom Palestinske osvobodilne organizacije Jaserjem Arafatom pogajal o pravičnem in trajnem mirnem sobivanju in bil v Izraelu celo aretiran.
Zgodovinar Bernard Lewis, ki je bil svetovalec Benjamina Netanjahuja, ko je bil izraelski veleposlanik pri ZN, je leta 1957 za Svet za nacionalno varnost Združenih držav, katerega član je bil, izumil strategijo “spopada civilizacij”. Šlo je za to, da se je soočenje med zahodno in islamsko civilizacijo, nato kitajsko in tako naprej predstavilo kot neizogibno, da bi upravičili zaporedne zahodne vojne. Njegov pomočnik Samuel Huntington, nekdanji sodelavec južnoafriških tajnih služb apartheida, je leta 1993 to strategijo populariziral in ji dal videz akademske ugotovitve. Za to propagandno delo ga je plačala CIA. Čeprav je njegovo delo intelektualna zmešnjava, ki ne vzdrži analize, je prodrlo v naše misli. To neumno teorijo danes uporablja Benjamin Netanjahu, da bi upravičil svoje vojne na “sedmih frontah” v Gazi, na Zahodnem bregu, v Libanonu, Siriji, Iraku, Iranu in Jemnu. Toda isti Netanjahu se je septembra 2014 v medicinskem centru Ziv v Zefatu pustil fotografirati, ko je obiskal 500 častnikov Al Kaide, ki se zdravijo v Izraelu [1]. Tako se je mogoče dogovoriti z džihadisti, ko ti pobijajo civiliste v Siriji, ni pa se mogoče dogovoriti s Palestinci, ko ti zahtevajo svojo državo.
Nathan Sharansky [2], ki je bil podpredsednik vlade v času generala Ariela Šarona, je zasnoval zgodbo, po kateri so Palestinci kot celota in ne nekateri izraelski voditelji tisti, ki zavračajo mir. Nato si je izmislil, da želijo iranski revolucionarji vse izraelske Jude vreči v morje (medtem ko Judje mirno živijo v Iranu in so zastopani v parlamentu). Nazadnje je organiziral mednarodne medijske kampanje za ustvarjanje zmede med “nacionalizmom”, “sionizmom” in “revizionističnim sionizmom”, nato pa je izenačil “antisemitizem” in “antisionizem” (v tej igri bi bil izraelski dnevnik Haaretz antisemitski).
Leta 2004 je Šaranski skupaj z Ronom Dermerjem napisal binarno knjigo The Cause of Democracy, da bi nam zagotovil, da je Izrael edina demokracija na Bližnjem vzhodu. Dermer je postal izraelski veleposlanik v ZDA (2013-2021), nato pa minister za strateške zadeve (od leta 2023 do danes), na položaju, na katerem organizira boj proti gibanju BDS (bojkot, divesticija, sankcije) v svetu.
Nathan Sharansky svoje delo diskretno nadaljuje še danes, tako v Združenih državah Amerike kot v Ukrajini, kjer se je rodil, prek Inštituta za preučevanje globalnega antisemitizma in politike (ISGASP). To ameriško združenje izdatno financira ministrstvo Rona Dermerja. Prav ta organizacija je na primer organizirala kongresna zaslišanja rektorjev največjih univerz, da bi jih prisilila k zatiranju manifestacij antisemitizma na podlagi antisemitizma.
Samoumevno je, da Bernard Lewis, Samuel Huntington, Nathan Sharansky in Ron Dermer niso “sionisti”, temveč “revizionistični sionisti”.
Prerazporeditev kart na Bližnjem vzhodu
V tem ozračju vsesplošnih laži se stališča posameznih skupnosti na Bližnjem vzhodu spreminjajo. To je posledica poskusa Benjamina Netanjahuja, da bi osvojil severni del območja Gaze in južni del Libanona. Postopoma so vsi politični akterji, vključno z izraelskimi Judi, spoznali, da izraelske vojaške operacije nimajo nič skupnega z zastavljenimi cilji: osvoboditvijo talcev Hamasa in vrnitvijo Izraelcev s severa države na njihove domove. Netanjahujeva koalicija nadaljuje kolonialni projekt Vladimirja Jabotinskega (1880-1940): vzpostavitev imperija v Levantu, od Nila do Evfrata.
Ta projekt ni povezan s starodavnim Jeruzalemskim kraljestvom, ki je obsegalo le sveto mesto in njegovo neposredno predmestje, ampak želi obnoviti starodavni asirski imperij, kot je Jabotinskega pokrovitelj Benito Mussolini želel obnoviti starodavni rimski imperij.
Odgovor na izziv novega fašističnega vala osvajanja Levanta je bil pomen besed sirskega predsednika Bašarja al Asada na skupnem vrhu Arabske lige in Organizacije islamskega sodelovanja 11. novembra v Rijadu in besed urednika izraelskega dnevnika Haaretz Amosa Schockena na konferenci Izrael po 7. oktobru: Na konferenci, ki bo 27. novembra v Londonu, bodo sodelovali: “Zaveznik ali sam?
Vsi protagonisti se strinjajo s to ugotovitvijo, čeprav se večina izogiba omenjanju povezav Jabotinskega in njegovih učencev s fašisti in nacisti. Vendar zahodnjaki še vedno nočejo odpreti oči in ta konflikt obravnavajo, kot da ni političen, ampak etničen, kot da so v njem nekateri Judje proti Arabcem ali celo vsi Judje proti vsem Arabcem.
Trije elementi imajo posebno vlogo pri spremembah, ki so v teku:
– Zmaga Jacksonca Donalda Trumpa v ZDA nad Straussovo koalicijo Kamale Harris. Prvi nameravajo trgovinske vojne nadomestiti z vojaškimi, drugi pa želijo izzvati Armagedon.
– Izraelske obrambne sile (IDF), ki imajo nesporen nadzor nad zračnim prostorom svojih sosedov, niso sposobne doseči niti najmanjše zmage na tleh. Nimajo discipline, številni njihovi pripadniki pa se obnašajo kot nasilneži. Glede na poraz strausovcev v Združenih državah Amerike nimajo več toliko orožja in verjetno jim ga je veliko zmanjkalo. Nazadnje, več njenih enot, ki so bile priča zločinom drugih, je zdaj na robu upora.
– Judovski diaspori, ki je do zdaj nemoteno podpirala Benjamina Netanjahuja, je končno uspelo ločiti podporo izraelskim Judom od zločinov njihove vlade. Odkar je Mednarodno kazensko sodišče 21. novembra obtožilo Netanjahuja, solidarnost med Judi, pridobljena v stoletjih preganjanja gojimov, ne velja več. Številne judovske osebnosti, ki so bile doslej tiho, se javno distancirajo od zločinov, storjenih na “sedmih frontah” in proti ZN.
Iran je opustil strategijo generala Qassema Soleimanija o “osi odpora”, po kateri Teheran pomaga in usklajuje vse neodvisne oborožene skupine, ki se borijo proti kolonizaciji regije. Med izraelsko invazijo je zavrnil pomoč Libanonu, nato pa je vladajoča frakcija Izraelu posredovala koordinate glavnih vojaških voditeljev Hezbolaha, da bi jih lahko umorili.
Hkrati sta Teheran in Tel Aviv uprizarjala sovražnost in se pretvarjala, da sta pripravljena na odločilen spopad. Vendar dva iranska napada (operacija “Častna obljuba” 13. aprila in 1. oktobra) in dva izraelska napada (19. aprila in 26. oktobra) niso povzročili skoraj nobene človeške škode, čeprav je vojska obeh strani to izkoristila za preizkus nasprotnikove obrambe [3]. Tajni dogovor med Washingtonom, Teheranom in Tel Avivom je postal očiten.
Po drugi strani je Teheran obnovil stike z iraškimi Kurdi. Predsednik Masud Pezeškian je septembra obiskal Irak in se srečal ne le s plemenom Talabani, temveč tudi z Barzanijem (ki je naklonjen Izraelu).
V Iraku se je oglasil ajatola Ali al-Sistani, duhovni vodja šiitske skupnosti, in podal zmedeno sporočilo, ki kaže, da ne ve več, kaj lahko pričakuje od Islamske republike.
V Jemnu je Ansar Allah, ki je prepričan v iranski preobrat, sprejel ukrepe za zaščito svojega vodje Abdula-Malika al-Houthija pred usodo Hasana Nasralaha.
V Turčiji predsednik Recep Tayyip Erdogan kot običajno raziskuje različne možnosti, ki so mu na voljo, ne da bi se tu ali tam zavezal. On, ki se je počasi zbližal s svojim sirskim kolegom, je odobril dobavo orožja džihadistom v Idlibu, da bi lahko nadaljevali boj proti Sirski arabski republiki. Hkrati je poslal emisarje, da se pogovorijo z Abdullahom Öcalanom, ustanoviteljem PKK, ki je v zaporu od leta 1999. Ne glede na pogovore je malo verjetno, da bo “Apo” podpiral Nato in Izrael, kot to danes počne njegovo gibanje.
Iranski preobrat in turška dvojna igra sta nenadoma prekinila evforijo vrha BRICS v Kazanu pred mesecem dni [4].
V Siriji je predsednik Bašar al Asad takoj podprl Libanonce in njihove zaveznike iz Hezbolaha, ko jih je Iran zapustil. Zgodovinsko gledano je Libanon le gubernija Sirije in z njegovega vidika je Sirija odgovorna za varnost Libanoncev. Zato je dal azil več sto tisoč beguncem, ki so bežali pred izraelskim bombardiranjem, in Hezbolahu predal tisto malo orožja, ki ga je imel.
V odgovor je IDF uničil vse ceste in mostove, ki so omogočali dostop do Libanona, nato pa skupaj z Natom sprožil džihadiste iz Idliba na Alep, katerega velik del so zavzeli in zasedli. Mesto so branile iranske revolucionarne garde, ki so se umaknile brez boja.
Na presenečenje vseh imajo džihadisti v Idlibu najnovejše orožje, ki ga financira Katar, in množico brezpilotnih letal, ki jih upravljajo ukrajinski operaterji.
Stalnica revizionističnih sionistov
Stalnica v ravnanju revizionističnih sionistov je uničevanje materialnih dokazov o njihovih lažeh. Tako je Benjamin Netanjahu 7. oktobra 2023 dal spremeniti urnike svojih zapisov o sestankih. Upal je, da bo tako lažje zanikal, da je pomagal izvesti napad na lastne državljane.
Izraelci vedo, da je pomagal Hamasu, in sicer od svojega imenovanja za predsednika vlade leta 2009 do 7. oktobra. Trdil je, da je bila njegova strategija naklonjena Hamasu v boju proti PLO Jaserja Arafata. Njegova prva uradna odločitev je bila preklic zahteve za izročitev Mousse Abu Marzuka, takrat najvišjega voditelja Hamasa, ki je bil pridržan v Združenih državah Amerike. Drugi dogodki so pokazali, da njegov cilj ni bil uničiti PLO, temveč preprečiti ustanovitev palestinske države. Tako je leta 2018, ko je Palestinska uprava prenehala plačevati javne uslužbence v Gazi, sklenil dogovor z Yahyahom Sinwarjem, vojaškim vodjo Hamasa v Gazi, ki je bil takrat zaprt v Izraelu. Denar je dal najprej na skrivaj, nato pa uradno prek Katarja. V štirih letih je Hamasu izplačal 2,5 milijarde dolarjev, da je lahko zgradil mrežo predorov in se oborožil.
Audrey Azoulay, nekdanja francoska ministrica za kulturo in sedanja generalna direktorica Unesca, je odložila zasedanje Odbora za ohranjanje zgodovinskih spomenikov, da bi IDF omogočila uničevanje libanonskih arheoloških najdišč.
Pri tem sta Netanjahu in Hamas dobila podporo anglosaških tajnih služb, zvestih strategiji, ki jo je leta 1916 določil lord Herbert Samuel, čigar sin Edwin je bil tovariš Jabotinskega: zagotoviti, da niti judovska država niti prihodnja palestinska država ne bosta mogli sami zagotoviti svoje varnosti.
Druga stalnica v ravnanju revizionističnih sionistov je uničevanje arheoloških dokazov o njihovi prevare. Tako je bila še leta 2009 druga odločitev Netanjahuja, ki je postal predsednik vlade, izkopati predore pod Tempeljsko goro, da bi lahko dinamizirali mošejo Al Aksa. V zadnjih mesecih je uničil vse arheološke ostanke v južnem Libanonu, križarske ali otomanske, in celo poskušal uničiti templje v Baalbecku, največjem svetišču rimskega imperija. S tem je nadaljeval uničevanje, ki ga je med zalivsko vojno izvajal na območju Babilona ali med sirsko vojno na ostankih Alepa in Palmire. Storiti je treba vse, da bi bila zahteva po zemlji od Nila do Evfrata videti legitimna.
Thierry Meyssan, francoski politični svetovalec, predsednik in ustanovitelj mreže Réseau Voltaire (Voltairova mreža). Najnovejša dela v angleščini – Before Our Very Eyes, Fake Wars and Big Lies: (Od 11. septembra do Donalda Trumpa), Progressive Press, 2019.
Resnici na ljubo, gre za precej zmeden zapis. Morda k temu prispeva tudi prevod z UI. Vsekakor v zapisu mrgoli dejstev ali morda tudi le “dejstev”, ki jih je težko preveriti. Kot da bi avtor imel dostop do kakih tajnih podatkov obveščevalnih služ, kar je morda celo res. Tajne službe posredujejo medijem podatke, tudi dezinformacije, v skladu s cilji, ki jih zsledujejo.
Če je v zapisu karkoli resničnega, je to, da igra Izrael zelo zapleteno vojaško-politično igro, ki temelji deloma na moči, predvsem ameriški vojaški in diplomatski, deloma pa na množici skritih relacij s številnimi akterji na Bližnjem vzhodu, ki imajo različne interese.
Dejstvo je, da se bližnjevzhodne države še vedno bojijo Izraela, ker lahko praktično vsaki državi krepko zagreni življenje prek velikega vpliva, ki ga ima na ZDA. Ni pretirano reči, da so ZDA pod Bidenovo vladavino ubogljiv instrument Izraela. Verjetno tudi pod Trumpom ne bo bistveno drugače.
V kakofoniji najrazličnejših interesov na Bližnjem vzhodu vlečejo najkrajši konec Palestinci, ki razen verbalne podpore in humanitarne pomoči niso deležni ničesar drugega in so na milost in nemilost prepuščeni divjanju izraelske vojske.
Če bo Izrael opravil s Palestinci, se bo bržkone ozrl po nadaljnjih ciljih. Libanon je že desetletja stalna tarča. Z izgovorm, da mu preti od tam stalna nevarnost, bo lahko sledila tudi zčasna okupacija vsaj dela Libanona, kot sta bila “začasno” okupirana Gaza in Zahodni breg, ki bosta, kot vse kaže, etnično očiščena in pripojena Izraelu
Razmah vojne v Siriji ima dva cilja:
1. odstraniti Asada kot izraelskega sovražnika in postavitev marionetnega režima v Siriji pod nadzorom ZDA, kar pomeni Izraela.
2. Angažirati Rusijo v Siriji in jo tako vojaško in ekonomsko izčrpavati, s tem pa prispevati k slabitvi vojaških zmogljivosti tudi v Ukrajini.
Zaenkrat je Izrael prek ZDA še gospodar položaja na Bližnjem vzhodu. To pa se utegne v prihodnosti spremeniti, če bi se v dogajanje vpletla Kitajska. Rusija vsekakor nima niti ekonomske niti vojaške moči, da bi blahko bila odločilen igralec na Bližnjem vzhodu, ki bi se lahko jučinkovito zoperstavil ZDA oziroma Izraelu.
Diktator klavec Asad je pobegnil,to je dejstvo.
Butalce bi zanimalo ,kdo je na plačilnem seznamu FSB.
Črnuče v ang. pomeni black hole?
Kaj pa “demokrat” klavec Netanjahu, kdaj bo pobegnil?
Morda bo vzel s sabo Bidena, svojega kompanjona v genocidu nad Palestinci.
@miller, na Pavarotijev koncert ali pa recimo na koncert Dragojeviča so tudi drli poslušalci, čeprav nista migala z ritjo v ritmu spolnega akta. So pa njihove pesmi imele v sebi nekaj soli in modrosti za razliko od cinca marinca glasbe.
Od kdaj pa hodijo ljudje na koncerte zaradi soli in modrosti?
Enim so všeč lepe pesmi in njihove melodije ali morda nevrotično rock žaganje, drugim izvajalci, tretjim karkoli četrtega.
@jaz, vemo, da ne obrajtaš oreng žensk, ampak te privlačijo Dunajski dečki, pa otroške ritke.
Kopy/paste:
Švejk on 7. decembra, 2024 at 15:41
Če pesniško povem z besedami Franceta Prešerna, so se Palestinci odločili za boj morda brez upa zmage pač v duhu: “Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.”
Palestinci pač nočejo biti sužnji v lastni domovini. Izraelci doslej niso pristali na rešitev v dveh državah, izraelu in Palestini, prav tako ne pristajajo na multikulturni Veliki Izrael, v katerem bi imeli Palestinci enake pravice kot Izraelci, ker bi to ne bila več judovska država.
Izraelci in Palestinci so v p0ložaju, ko so eni in drugi potencialno smrtno ogroženi. Palestinci so seveda veliko bliže dokončnemu zgodovinskemu porazu in iztrebljenju.
Na kratki9 rok kaže Izraelu v vojaškem smislu razmeroma dobro. Vprašanje pa je, kaj bo na dolgi rok. Svet izgublja potrpljenje nad genocidom nad Palestinci, ki preti biti tudi po številu žrtev enak holokavstu. Da niti ne omenjam arabske soseščine, ki postaja Izraelu sovražno morje.
Vsekakor je godlja med Izraelom in Palestinci in med Izraelom in arabskimi sosedami tolikšna, da je v retrospektivi očitno, da je bila ustanovitev Izraela res nakba, kot temu pravijo Palestinci, to je katastrofa. Ne nazadnje je katastrofa tudi za Evropo, ki se zaradi vojn na Bližnjem vzhodu in beguncev pospešeno orientalizira.
Zanimivo, kako se maloštevilni Evropejci sekirajo zaradi tega, da bodo njihovi vnuki živeli v domovini, ki jim bo mačeha, njihovih prapravnukov pa morda sploh ne bo več. To je znamenje notranjega razkroja evropske civilizacije, ki ne kaže več želje po preživetju.
Trenutno napadajo Sirijo:
s severa turška vojska, z vzhoda jo bombardira ameriška vojska, z juga jo bombardira izraelska vojska,
ameriška vojska pa strateško usmerja Al Kaido – ISIS – po novem HTS.
Asad nima šans proti vsem, zato so mu šteti dnevi.
Čez dve leti, bo sirijska vlada pod patronatom ZDA, zaprosila za vstop v Nato. copy/paste
Če bi bili bližje, pa tudi v EU.
Begunci welcome.
Miler LULEKA SI V RITKO VTAKNI PA PEJT LULAT,KER NAMREČ TVOJ PENISOVEDECJE TAKO DOLG KOT TVOJ MUĐAHEDINSKI GOBEC 🙂
Seveda je moj predhodni komentar že nekoliko zastarel, ker se dogodki v zvezi z napadom opozicije na Asadov režim neverjetno hitro odvijajo. Presenetljivo celo za opozicijo samo. Ruske baze so brez boja prepustili upornikom in to docela nepoškodovana letala, radarske sisteme itd. Uporniki so zavzeli strateško mesto, odnosno križišče Hama in to skoraj brez boja. Zdaj ali se bodo obrnili proti Damasku ali prej na rusko bazo edino v Sredozemlju Tartus Baje se Rusi že pripravljajo na evakuacijo. Ampak, če izgubi Asad to oporišču mu trda prede. Ker so ravno iz te baze letala najbolj napadala upornike v prejšni državljanski vojni.
Res, da imajo uporniki raje ameriško orožje, kot rusko, vendar ni nujno, da ima “samo” Amerika kaj zraven. Upornikom pomagajo Saudijci, Turki in še kdo. Obe državi pa imata ameriško orožje, Turčija zaradi zveze NATO. Saudija pa kot nasprotnik Irana. In bi v primeru zmage upornikov oslabila največjega tekmeca Iran. Turki pa bi postali regionalna velesila ne tem področju. Seveda so interesi vseh treh velesil znani, kdo bo imel vpliv na to področje, seveda v bodoče.
Zdaj ali bo Asadov režim zdržal je samo vprašanje ali si bo pridobil zaveznike, ki ga bodo podprli. Sicer bo Asad pobral šila in kopita, da ga ne bodo uporniki, no ja, že kaj. Seveda je to samo površen komentar. Povzemam pa po različnih virih in tudi po TV Al Jazeera, ki vsekakor ni zahodna propaganda.
@miller, rigajo osli ki kot..(po tvoje) osli, ki se hodijo naslajat pod oder na katerem se pozibavata dva silikonska joška, in botoks-rit, botoks šobe in botoks inteligenca par ur v 7/8 taktu, in jadikuje nad izgubljeno ljubeznijo. ..si zamisliš slinasti botoks inteligenčni faktor ki jih ta “umetna inteligenca vleče za nos in še kaj. A imaš zadost za danes Millče?
Zavod za izgubljene predmete sporoča, da so pred celjskim sodiščem našli 12 oslovskih protez rumene barve, na katerih je vgravirano SDS.
Ljubitelji petja in glasbe ocenjujejo pevce po kvaliteti glasu in petju.
Farški zahojeni primitivci pa po izgledu.
Zate samo od vardara pa do triglava,jo maš na nočni omarici 🙂
Kot prvo. Če g. Šest ni strokovnjak za Bližnji vzhod potem ni nihče. Sploh nekdo, ki samo kritizira in ki noče slišati nič drugega, kot eno samo resnico in to je njegova. Ne bom, ker vsak piše kakor misli, da je prav.
Dogajanje v Siriji me spominja na rusko pravljico v več različicah. Seveda sirska “repa” ni prav nič pravljična, prej grozljivka, vendar je point, da se vsi naprezajo za to nekdaj bogato deželo v vseh ozirih. Žrtve so seveda civilisti razseljeni po različnih begunskih taboriščih.
Najlažje je reči za vse sta kriva ZDA in Izrael in konec debate. Kakor temu oporekaš si že sovražnik Palestincev. Kaj me moti, niti eden od teh, ki vse zmerjajo kot ljudomrzneže ne omenja Asada, kot velikega diktatorja in Rusov ter Irancev, ki mu “nesebično pomagajo”, da lahko dinastija Asad že 50 let kroji usodo Sircev. Sam Damask je sicer še vedno za Bližnji vzhod relativno svobodno mesto. Vse naokrog pa so same razvaline od Homsa do Alepa, odnosno skoraj celotna Sirija. Kdo je bombardiral, raketiral ta mesta in pregnal ljudi. Kdo je spuščal strupe. Mogoče Marsovci.
Isis, ki se zdaj skupaj z drugimi skupinami imenuje tako, drugič drugače, kakor pač nanese, je zavohal svojo priložnost. V Monty Paytonu je insert, kako se prepirajo med seboj Arabci, katera skupina se pravilno imenuje.
Zakaj, prvič Rusija je v vojni z Ukrajino, drugič Iran se je zapletel v Gazi in Libanonu. Kot rečeno skrajni islamisti so zaznali priložnost in s premišljeno taktiko zavzeli velik del Alepa ali celo že celega. Presekali in zavzeli avtocesto med Alepom in Damaskom in jih niti Rusi z avioni ne preženejo od tam. Itak pa skrajneži grozijo samemu Damasku. Spet Kurdi bi radi ustanovili svojo državo, ker bivajo v treh različnih. Tam blizu so res Američani, vendar nimajo tako velikega vpliva, ko nekateri namigujejo, Potem so tukaj Turki s svojimi interesi in se spravljajo na Kurde. V glavnem eksplozivna mešanica, ki lahko v trenutku izbruhne v vojno pa ne samo v Siriji, tudi širše na žalost.
Na severu zahoda mesto Idlip mesto sunitov in tudi kristjanov ter zmernih muslimanskih upornikov. Turčija jim dostavlja vse blago, hrano, tako, da za razliko od ostale Sirije tukaj ni pomanjkanja. Seveda tudi Izrael ni popolnoma nedolžen, in ima svoje interese. Najbolj pa Izraelce skrbi, da bi Sirija hotela Golan, zakaj, napišem na koncu. V glavnem Dinastija Asad služi milijarde, s čim, ne bom, ker si vsak, ki pozna razmere lahko predstavlja. Krut Asadov režim podpirata Rusija in Iran in to ni nobena skrivnost. Asada pa hočejo zrušiti vsi od skrajnih do zmernih muslimanov, mogoče tudi Izrael. Vendar bi prišel iz dežja pod kap. In tu smo že bližje zadevi. Vse te vojne na Bližnjem vzhodu se pa v bistvu dogajajo zaradi ene stvari in to ni niti nafta, niti zlato, niti amfetamini, niti …. Vsi branijo svoje vire, vsi drugi pa napadajo ta iste vire. In to že tisočletja nazaj do dandanes. Ampak ljudje božji ta dragocenost na dragocenosti, ki jo imamo mi na pretek, pa jo ne znamo dovolj ceniti, sestavlja kratka beseda VODA, VODA in še enkrat VODA. Če pa zaradi tega zapisa sovražim Palestince, pa naj bo po vaše.
Veliko napisanega, malo povedanega.
Vzrok nasilja na Bližnjem vzhodu je nastanek Izraela. Logično, da so Arabci skušali odstaniti ta tujek iz svojega okolja. To je spodbudilo vojne in terorizem. Lahko se še tako pridušamo, kako grozni so Arabci, dejstvo je, da so cionosti vstopili v njihov dom, ne obratno.
Seveda se da vse obrnit na glavo. Palestinci so vsega krivi. Zakaj? Ker se niso sprijaznili z brezpravnostjo, apartheidom, etničnim čiščenjem, genocidom … Skratka z vsem barbarizmom, ki ga Izrael izvaja nad njimi z aktivno podporo Zahoda, zlasti seveda Amerike, ki je itak vazal Izraela.
Človerk mora res imeti možgane in empatijo na off, da ne vidi elementarnih dejstev.
A mogoče trdim, da sem strokovnjak za to področje. Ne nisem, vem pa da so vložki zelo veliki od ZDA, Izraela, Rusije, Irana, Turčije, Saudske Arabije, najbrž tudi Kitajske, vendar ta vedno modro molči. Libanona in Jordanije, ki se bojita novih beguncev. Tudi Turčija se boji novih beguncev, če bi Asad spet prevzel področje ob meji. Vse skupaj pa pomeni spet eno nevarno žarišče in povzemam po Al jazeeri.
Prosim, pa pustimo danes Palestince pri miru. Empatije pa čutim prav do vseh ljudi, ki so ljudje v tem smislu besede, pa naj si bodi Palestinci, Sirci, črni, beli, rumeni, Zahodnjaki, Vzhodnjaki, takšnih ali drugačnih nazorov, idej… Empatija do ljudi, ki želijo živeti v miru in sploh vseh živih bitij. Samo to.
Naj ti kdo pove,že ki vse poznaš,koliko pridnih Palestincev dela za Izraelce v sožitju in semsjo prou fajn,koliko je mešano poročenih,… ne basta same muđahedinske klaftre. palestinci so ga najebali,zaradi SVOJIH ekstremidtov, kateri do kot pičke posadili sboj narod v ptvo frontno linijo,ta glavmi sr pa grejo spodaj krtorovstvo. Tako isto bolano taktiko je ubral tudi tvoj priljubljeni putko.
NA VSEM NAŠTETEM, TE OSNOVNOŠOLSKO SPRAŠUJEM, KDO JE MSPADEL SUVERENO MEDMARODNO PROZNANO DRŽAVO?
@deni – Rasputin/švejk ima prav zgolj v prenesenem pomenu besede. Pravilni je samo njegov prvi del, citiram…
(Vzrok nasilja na Bližnjem vzhodu je nastanek Izraela. Logično, da so Arabci skušali odstraniti ta tujek iz svojega okolja. To je spodbudilo vojne in terorizem.)
Drugi del resnice – pa bo vedno zanikal in sicer tole. Skozi vso zgodovino tega planeta Zemlje smo imeli t. i. TUJKE, ki so vdirali v tuj prostor – včasih v miru, včasih v vojni, včasih zaradi naravnih katastrof. Včasih so obstali, včasih jih je pobrala zakonitost zgodovine prostor-časa.
Lahko Rasputin/švejk še tako opravičuje vojne (katerekoli) proti Izraelu – je dejstvo, da Izrael nima kam – zato bo tam tudi ostal! Ker pa se mora nenehno bojevati proti ostalim terorističnim organizacijam, Iranu, Rusiji in še komu – bo kot močnejša stran le še pridobival na ozemlju. Tega pa ni več kriv Izrael, ampak želja Palestincev in terorističnih organizacij skupaj z Iranom, da Izrael odide s tega področja! Samo NOREC (katerikoli) verjame, da se bo to zgodilo!!
P. S. Še lepši primer t. i. TUJKA je pohod Religije/vere po našem planetu Zemlji – predvsem krščanske, da ena vera zamenja množico poganskih ver. Zame je to napredek! Danes žal ne več! Vse več je požganih katoliških cerkva, vse več je pobitih katoličanov med muslimani in muslimanskimi državami itn.
Če pesniško povem z besedami Franceta Prešerna, so se Palestinci odločili za boj morda brez upa zmage pač v duhu: “Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.”
Palestinci pač nočejo biti sužnji v lastni domovini. Izraelci doslej niso pristali na rešitev v dveh državah, izraelu in Palestini, prav tako ne pristajajo na multikulturni Veliki Izrael, v katerem bi imeli Palestinci enake pravice kot Izraelci, ker bi to ne bila več judovska država.
Izraelci in Palestinci so v p0ložaju, ko so eni in drugi potencialno smrtno ogroženi. Palestinci so seveda veliko bliže dokončnemu zgodovinskemu porazu in iztrebljenju.
Na kratki9 rok kaže Izraelu v vojaškem smislu razmeroma dobro. Vprašanje pa je, kaj bo na dolgi rok. Svet izgublja potrpljenje nad genocidom nad Palestinci, ki preti biti tudi po številu žrtev enak holokavstu. Da niti ne omenjam arabske soseščine, ki postaja Izraelu sovražno morje.
Vsekakor je godlja med Izraelom in Palestinci in med Izraelom in arabskimi sosedami tolikšna, da je v retrospektivi očitno, da je bila ustanovitev Izraela res nakba, kot temu pravijo Palestinci, to je katastrofa. Ne nazadnje je katastrofa tudi za Evropo, ki se zaradi vojn na Bližnjem vzhodu in beguncev pospešeno orientalizira.
Zanimivo, kako se maloštevilni Evropejci sekirajo zaradi tega, da bodo njihovi vnuki živeli v domovini, ki jim bo mačeha, njihovih prapravnukov pa morda sploh ne bo več. To je znamenje notranjega razkroja evropske civilizacije, ki ne kaže več želje po preživetju.
@rasputin/švejk – načelno se strinjam s tvojo utemeljitvijo. Tukaj imaš mojo.
Skozi vso zgodovino tega planeta so KMETJE bili ponosni nase in na svoje upore/punte. Čeprav so proti nasprotniku korakali z vilami, lopatami, kosami in še s čem – so bili vedno kruto poraženi, a ponosni, da so se uprli nasprotniku. Ene so tudi razčetverili.
Ponos je lepa čednost, a je z njo tako kot s pohlepom. Če je normalen je zadovoljiv. Če presega svojo normalnost se spremeni v ne-normalnost.
Kar pa se tiče Evrope/EU je pričela nazadovati in razpadati tisti trenutek ko se je odločila, da bo namesto kapitalizma uvedla socializem. Torej t. i. gospodarski kapitalizem v socialistični prevleki. Posledice takšne odločitve že čutimo vsi in ne samo recimo Nemci.
P. S. Po tvojem razumnem pisanju sklepam, da boš podprl UPOR slovenskega ljudstva ko bo šel na ulice, da odstavi te NORCE na oblasti!
Tudi oni čutijo PONOS – ne mislim na tistih 400 tisoč, ki so plesali od navdušenja, da je bila izvoljena za predsednika vlade najslabša leva politična elita doslej. Ni sarkazem.
Kmetje se niso upirali zaradi ponosa in Palestinci se tudi upirajo okupaciji zaradi ponosa.
Kmetje so se borili zoper krivičen odvzem pridelkov daleč nad desetino, Palestinci pa se borijo za elementarno svobodo in za preživetje v genocidni državi.
Kdaj se je Evropa odločila, da bo uvedla socializem namesto kapitalizma, pa veš najbrž samo ti.
Ne vem, ali se za=bavaš ali …
Popravljam: in Palestinci se tudi NE upirajo okupaciji zaradi ponosa.
Danes vabljeni v Celje.
Ne, ne. Ne pred sodiščem rigat, to je rezervirano za primitivne in nasilne fanatične vernike kulta SDS SS.
Ampak vabljeni vsi, ki ljubijo odlično petje in glasbo, na koncert srbske dive Cece.
Žur bo.
Ves Mlinar,ko iz dalajve opazujem vzrok tega sojenja,spoznavam,da niste samo Butalci ampak tudi neskoncno butasti!
Temu dezerterju,ki ima rad banane po možnosti z nelegalnim dodatkom in seje neumnosti,flavze in druge idiozotizme bom dal na znanje,da se ve:
-Opankar iz sela ki bi gradil garažo in hladilnice pod tržnico v ljubljani,da jih bo prijatelj peprodajalec banan iz sela imel kje skladiščiti je uredil maturo,odpis dolgov sinu pa še kaj drugega neupravičenega (mešetar,dobrih 10% mi daj pa bom zadovoljen)
-ta drugi za katerega bomo pa poreklo šele izvedeli (trgovec predvsem orožjem, če se bomo oboroževal bo odprl trgovino z orožjem,pisatelj,hribolazec) je pa otrokom iz prejšnega zakona pardon partnerstva uredil službe v plinarni in v Bruslju
Tebi pa pošiljam banano nazaj. Za dodatek se obrni na…
clanek po nareku šefov….
Citiram… – 24ur
(Ali veste, kaj pomeni “brain rot”? To je Oxfordova beseda leta, ki v dobesednem prevodu pomeni gnitje možganov. Sliši se resno in nevarno, pa saj tudi je, čeprav ne gre za kakšno novo, smrtonosno bolezen, ki bi uničila možgane. Gnitje možganov, videli boste, lahko doleti prav vsakogar, ki izgublja ure in ure z brezciljnim brskanjem po telefonu/spletu.)
P. S. To je razlog zakaj bom vedno nasprotoval tistim, ki za to stanje krivijo naprave/orodja. Banalen primer.
Nož – je v veliki večini normalnih ljudi uporabljen pri hrani, mnogi ga pa uporabljajo tudi za ubijanje. Ali boste sedaj ukinili izdelavo nožev? Močno dvomim. Tako velja za vse druge stvari, recimo…
Cigaret – niso izumili zato, da pokadiš tri/štiri škatlice cigaret na dan, kajne? Alkohol – niso izumili zato, da spiješ liter/dva alkoholnih pijač na dan, kajne? Avto – niso izumili zato, da se z njim zapelješ v množico ljudi, kajne? Tudi koka-kole niso izumili zato, da jo spiješ liter/dva na dan, kajne? Itn.
Zakaj so pa izumili trolanje?
Trolanje ni bilo izumljeno.
To je poimenovanje tega kar počneš tu skupaj s še par primerki.
Hvala enako. Tudi jaz mislim tako.
Tale berijev post bi moral biti namenjen tovarisu Vernonu!
Glede na današnje komentarje ugotvavljam da gre Putinu in njegovim zelo za nohte. So morali vse trole mobilizirat 🙂
Močni argumenti. Naravnost trolakomični.
Kadar kdo udari po vas, je vedno odgovor “argumenti”., Levičarstvo je ZLO sveta in ZLO življenja. Predobro vem, kaj se je pri nas dogajalo in se še dogaja. Samo zaradi levičarjev.
Če “udariš” z argumenti, je to smiselno, sicer je pa le izživljanje nizkih nagonov.
A te dobro plačajo, troljo?
Sodiš po sebi, droljo?
@drejč
Kej dost ne more dobit.
Nima sex appela.
Statistika – je pokazala, da med podatki lahko vedno vzameš za izhodišče tiste, ki ti ustrezajo.
Nič drugače ni ne v politični demokraciji in ne v politični diktaturi. Politična demokracija – ima to prednost, da se vsaj deli na kapitalizem in socializem (Evropa/EU), takšnih držav je bistveno več kot držav, ki se oklepajo politične diktature. V tem trenutku je ena sama država, to je Kitajska, ki ji politična diktatura ne kvari razvoja države in družbe, predvsem pa razvoja lastnega gospodarstva.
Kam pelje politična diktatura pri nas v Sloveniji pa tile trije izseki citatov…
Verjetno bo rastoča draginja in vse manjša kupna moč v prihodnjih mesecih nekaterim le dala misliti, ali kot je Janša spomnil na Knjižnem sejmu, kjer je predstavil svojo novo knjigo Budnica: “Nekdo je zadnjič zapisal na družbenem omrežju: Perem tudi ponoči, zato da spomnim sosede, koga so volili (več tukaj).” – bob leta
Ta teden je prinesel nov mejnik v slovenskem parlamentarizmu. Poslanci koalicije so na seji Odbora za pravosodje z glasovanjem utišali poslanca SDS Zvoneta Černača. Zmotila jih je kritika pravosodja, ki ga (skladno z njihovo politično folkloro) ne bi smeli kritizirati. Da temu še zdaleč ni tako, je za naš medij komentiral vrhovni sodnik Jan Zobec, medtem ko je nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati nedavno dogajanje primerjal z zdrsom v anarhijo. – nova24
Osrednji mediji redkokdaj zamudijo priložnost za demonstriranje dvojnih meril. To pomeni, da podobne ali vsaj primerljive dogodke prikazujejo na različen način, odvisno od tega, kdo so njihovi protagonisti. Ali če smo konkretnejši: ko neko dejanje stori tisti del politike in javnosti, ki velja za “našega”, ga obravnavajo pretežno benevolentno, ko pa isto zagrešijo oni, ki veljajo za “ne-naše”, ga presojajo z veliko mero kritičnosti ali celo sovražnosti. – nova24
P. S. S temi tremi citati sem želel nakazati, da politična diktatura nima prihodnosti, dolgoročne seveda, ker bo na koncu vsaka postala luzer/ poraženec. Primer.
Naš mali diktator Kučan si je omislil “klub/forum” bogatih posameznikov pod njegovimi pogoji. V tem trenutku še vedno prevladujejo, a dolgoročno bo tudi naša desnica imela dovolj bogatih posameznikov, torej svoje elite, ki se bo zoperstavila levim elitam. To se bo zgodilo takrat ko bomo dobili več zaporednih desnih vlad.
In prav to je razlog zakaj se je v Sloveniji tako razširila politična diktatura levičarjev. Tisti trenutek ko bodo izgubili svoje bogate “leve” botre bo denarja vse manj – davke pa tudi ne moreš nabijati v neskončnost, če imaš gnilo in nesposobno gospodarstvo, ki ne more več enakopravno tekmovati s tujino, ker ni več ne konkurenčno, nima novih tehnologij, izdelkov, storitev itn.
Še ena velika razlika je med politično demokracijo in politično diktaturo. Prva ima padce in vzpone/cikluse bistveno manjše kot druga, ki ima velike razlike med temi ciklusi, saj je jasno, da diktature (katerekoli) ne moreš “navijati” v neskončnost. Tudi v Sloveniji ko ne bo več Janše – bo desnica počasi in vztrajno napredovala. Samo ekstremna Levica in njeni podporniki verjamejo, da bomo imeli večno le še leve vlade.
P. P. S. Tale članek me je veliko naučil, ker Zgodovine ne spremljam več tako intenzivno. Tudi zgodovinarji imajo pravico videti stvari s svojega zornega kota, kajne? Lep dan.
Spet si zabluzil z brcanjem v meglo brez konteksta s tematiko? Spominjaš na Bidena, ki se je rokoval z duhovi … Ti res ne pride na misel, da razglabljanje o ceni solate ni relevantno v zvezi z vsako tematiko?
Ko pa nekdo pride na dan z argumenti, ga pa žališ!
PEJD SE SOLIT!!!!
@drejč – si ena velika uboga mona, ki se ni sposobna izkazati s kakšnim svojim komentarjem – se pa usajaš na vse tiste, ki nasprotujejo tvojim bolnim pogledom, ki jih tako malikuješ. Zate je še vrtec prevelik zalogaj/dosežek, kajne? Očitno sem ti trn v peti, kajne? Tistih z IQ pod 60, kakršen si ti – se pa res ne bojim!
P. S. Že večkrat sem napisal, da iščem zanimive članke, ki trenutno povedo nekaj koristnega, tudi če so izvem teme – za tisti dan!
Troli so vedno izven teme.
Če sem te užalil, ker sem ti to povedal, si si to zaslužil.
Švejk in Miller, malo bolj spremljajta APMB, pa se bosta kaj naučila, lahko pa sta tudi TIHO!
Kdo si pa ti, da tako vzvišeno soliš pamet?!
Iz sovraštva do Palestincev in do Rusije, ki ga širi APPMB2, se ni mogoče naučiti ničesar, razen da sovraštvo ni rešitev za nič in nas vodi v pogubo.
Rusija je Zahodu ponudila včlanitev v Nato in EU, a je bilo oboje zavrnjeno v interesu ZDA. Logično, kako bi Nato lahko obstajal brez sovražnika, ki je prav Rusija.
APPMB2 širi tudi sovraštvo da Palestincev, čeprav so okupirano ljudstvo na lastni zemlji, v lastni domovini, ki je brez elementarnih človekovih in narodnih pravic in nad katerim Izrael izvaja apartheid, etnično čiščenje in genocid, kar je zdaj jasno vsemu svetu, razen bedakom in pokvarjencem brez osnovne morale. Okupirano ljudstvo se ima pravico braniti, okupator pa je zgolj in samo napadalec.
Namesto, da se učiš pri APPMB2 iztirjenih teorij, se pouči raje pri ljudeh z moralno integriteto, ki poznajo zadeve, kot so na primer Gideon Levy (izraelski novinar) ali prof. Jeffrey Sachs (ameriški Jud), ali dr. Douglas MacGregor (upok. polk. ameriške vojske ali Scott Ritter (nekdanji častnik ameriške vojske in inšpektor OZN). Itd.
Pa še to: Če je tvoj (krivi) prerok APMMB2, kako da je toliko Judov, ki se javno distancirajo od Izraela in cionistov? Na primer (poleg zgoraj omenjenih) tudi prof. Gabor Mate ali prof Noam Chomsky ali prof Norman Finkelstein… Celo mnogi rabini in različne judovske sekte v diaspori se distanciarjo od cionistov, ki so nič drugega kot novodobni fašisti.
“Po njihovih delih jih boste spoznali!” je dejal,.. Kdo že? Menda Jezus…
Ja Svejk,v vecini se strinjam s tvojim razmisljanjem,ko pa omenjas ameriske jude in se druge odpadnike,je pa za jude normalno,kjerkoli vidijo koristi in kjerkoli disi po denarju si tja obrnejo nos!.Semiti so nam ustvarili skoraj vse ideje,krscanstvo,islam celo kommunizem.No ja,kjerkoli se je dalo kaj zasluzi pardon zasuznjit!
Kdo si pa ti, da tako vzvišeno soliš pamet?!
Nekdo, ki ni fanatičen vernik kulta SDS SS, ampak govori samo resnico, ob kateri fanatiki znorite.
DEJSTVA:
Rusija podpira Asadov režim. Dejstvo je, da Asadova Sirija ni nikogar napadla !
Šestan je postavil temelj prispevka na laži, da so se ZDA iz bližnjega vzhoda umaknile že v času Obame. ?!
Halooo?
Prvo kar je naredil Biden ob prevzemu mandata, je bil ukaz za bombardiranje Sirije ! ZDA svoj vpliv na Bližnjem vzhodu, oz. krajo nafte, vzdržuje z vojnami:
preko Izraela
in s podporo teroristični organizaciji HTS – bivša Al Kaida, ki so jo trenirali v ameriških bazah, ki zdaj osvaja Sirijo
(in spet bo milijon beguncev udarilo v EU).
Za to skrbijo Ameriške baze na in v bližini Bližnjega vzhoda
V Grčiji dve
V Turčiji dve
Na Cipru dve
V Siriji na OKUPIRANEM območju dve
V Iraku na OKUPIRANEM območju dve
V Jordaniji ena
V Kuvaitu pet
Na Sinajskem polotoku ena
V Saudski Arabiji dve
V Bahrainu in Qatarju tri
V UAE tri
V Omanu ena
V Djibutiju dve
V Omanskem zalivu ena napadalna flota
V Rdečem morju ena napadalna flota
Skupaj 28 baz in dve napadalni floti
Vir
COUNCIL FOREIGN RELATIONS
Kar šteje niso dejstva, temveč interesi. Hlapci pa niti svojih interesov nimajo. So samo koristni idioti za tujo stvar, četudi je njim v škodo.
In danes, ko teroristična organizacija HTS – bivša Al Kaida – ISIS zavzema Sirijo, so (SPET po ukazu ZDA) postali good guysi.
Izpirjeno, ogabno, kot se to spodobi za ZDA.
Fotka zgoraj je za zavajanje. Namesto Putina bi morali pripopati Bidna !
NE pozabit: ko bo govora o beguncih, se spomnite na gospodarja Bližnjega vzhoda ZDA in njene teroriste !
Državljanska vojna v Siriji, ki se je začela leta 2011, je nič drugega kot del subverzivnega delovanja ZDA in Izraela z namenom rušenja držav na Bližnjem vzhodu, ki so potencialno nevarne Izraelu. V tem kontekstu je bil razrušen Irak pod vodstvom Saddama Huseina ali Libija pod vodstvom Moamerja Gadafija. Oba sta bila goreča nasprotnika Izraela.
Netanjahu je večkrat tudi pred kamerami zahteval, da ZDA napadejo različne države na Bližnjem vzahodu, vključno z Iranom, kar pa se (še) ni zgodilo, ker je nevarnost razširitve vojne tudi za ZDA prevelika.
Po iraški vojni se je javno mnenje v ZDA obrnilo zoper ameriške vojaške avanture po svetu, zato so ZDA spremenile taktiko rušenja držav. Namesto direktnih napadov z lastno pehoto, so se odločili za taktiko subverzivnega delovanja s sprožanjem notranjih uporov, državljanskih vojn in posrednih vojn. Amerika/Izrael se tudi v Siriji poslužuje različnih terorističnih skupin, ki jih zalagajo z orožjem in ščuvajo zoper Asadov režim.
Naivci lahko mislijo, da Amerika širi demokracijo, v resnici pa v Siriji krade nafto in tlakuje pot za nov fundamentalističen islamski režim afganistanskega tipa, ki se bo, če bo do njega prišlo, na koncu obrnil tudi proti ZDA. To je tako jalovo početje, kot če bi pijanec sklenil, da se bo streznil tako, da bi namesto vina pil pivo. Eden od razlogov za sesutje Sirije je tudi to, da ima Rusija v Siriji svoje edino pomorsko oporišče v tujini.
Namesto kratkovidnega in naravnost butastega navijanja za izraelske interese, bi se morali vprašati, kakšni so naši, evropski in v tem okviru slovenski interesi. Dejstvo je, da so vojne na Bližnjem vzhodu povzročile milijonske množice beguncev, ki se že desetletja valijo v Evropo, ki bo zaradi tega v perspektivi orientalizirana. Čez nekaj generacij ne bov Evropi več niti avtohtonih Evropejcev niti evropske civilizacije. So varnostni interesi Izraela vredni te cene?
Hvalimo Boga za ponovno razplamtevanje vojne v Siriji v varnostnem interesu Izraela: Evropa bo spet zasuta z migranti.
Putinu se je očitno obrnilo kontra odpiranje bližnjevzhodne fronte.
Mišljena je bila kot diverziv za dogajanje v Ukraini.
Izraelci bodo seveda izkoristili vsako možnost.
Umetnost vladanja nikoli ni bila doma v stepi…..
Kje si pa to pobral, da je Rusija sprožila novo vojno v Siriji?
Rusija je le prišla na pomoč Asadu, ki ga Izrael in Amerika skušata strmoglaviti že več kot desetletje s pomočjo upornikov in različnih terorističnih skupin, ki so nekakšne najemniške vojske, ki se bojujejo za tistega, ki jih plača.
Sirija je samo delček Bližnjega vzhoda.
Kdo je že napadel Irak, Sirijo, Libijo, Jemen, Somalijo…
A Rusija?
Andraž Šest pravi:
“Američani niso igralec v regiji, saj so se v času Obame umaknili,”
——–
ZAKAJ LAŽETE ?
Če Dejswtva niso v skladu s teorijo, toliko slabše za dejstva!
Josif Vizarionovič Stalin
Pojdi v Sirijo in ugotovi kaj je resnica. S seboj povabi Niko Kovač, borko iz kavča, za pravice palestinskih, iranskih in afganistanskih žensk in ministra za svetlo prihodnost.
Seveda, če imaš jajca!
Kaj bo s Sirijo je težko napovedati.
Zanesljivo pa sta Rusija in Iran doživela poraz in ne Rusija, ne Iran ne bosta mogla braniti asadov režim.
Za Rusijo bo to boleč udarec, saj bo izgubila ogremno orožja v bazah v Siriji.
Putinu sploh slabo kaže.
Fronte se Rusiji odpirajo in Putinu začenja primanjkovati orožja in ljudi, da bi obvladoval vse fronte krati.Zato preti z atomskim orožjem,kar pa so bolj pretnje, kot realost.
Že Ukrajina je pretrd oreh, ki ga ne more zlomiti, kaj šele ostala področja od Gruzije, Romunile, Moldavije in seveda Sirije do Gaze in Libanona.
Tudi Jemen je ogrožen, da ne govorimo o Afriki.
Skratka Ruski imperij se seseda in samo vprašanje časa je, kdaj se bo sesedel.
Rusija je zašla v finančno špiralo, kar napobeduje skorajšnji bankrot.
Ti na tvojo žalost živiš v utvari. Slabo ti kaže.Nacistična Ukrajina z Zelenskim na čelu, ki si iz pomoči v narekovaju ”svoji domovini” kupuje domove in alibije za lastno prihodnost, ne pa Ukrajince. Se pa kaže kot zrcalo v odločitvi Beidena, da pomilosti svojega sina za dejanja, ki jih je priznal.Bo USA diktatura , kjer vse odloča eden sedanji ali bodoči populističen dementnež odločala o vsem,Države, ki jih uzurpirajo osebki,ki lahko delajo kar želijo, če je to povšeči ”edini demokraciji na svetu v imenu boga”, če ni pa lomi lomi sui je samo posledica takih flosk, Ne moreš pričakovati, dabodo vsi dopustili izkoriščanje in malverzacije.
USA ni kot vaša usrana kloaka ,kjer o “življenju in smrti” odloča en ostareli mafijozlič.
Igranje agrodebilov z mafijo vas je pripeljalo v Chicago style ratatata iz pred 2.sv.vojne.
O nekih sinovih, pa tudi imaš pred domačim pragom neke štorije…🍌
klovnesa….
“…Nacistična Ukrajina…”
Tu sem nehal brat. BEDAK!
Morda bi pa le lahko prebrau!Res je da je na vrhu Jud ampak,jest jim nic ne zaupam,ti ljudje se obrnejo tja,kjer disi po denarju in vsemu kar zraven pase!