Ključnik: Putin
Bitka za Arktiko

Bitka za Arktiko

Arktika postaja vse pomembnejši dejavnik v svetovni geopolitiki in gospodarstvu zaradi svoje edinstvene kombinacije naravnih virov in strateške lege, ugotavlja analiza ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (IFIMES). Arktika je najsevernejša regija planeta in pokriva površino približno 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, razdeljena pa je na pet držav – Rusijo, Kanado, Združene države Amerike (zvezna država Aljaska), Norveško in Dansko (Grenlandija). Zaradi tega je Arktika izjemno kompleksen geopolitični prostor, kjer se prepletajo interesi velikih držav in novih globalnih akterjev. Glede na obilje naravnih virov in strateški pomen pomorskih poti je ta del sveta postal igrišče za tekmovanje za moč ter razvoj diplomatskih in vojaških zmogljivosti. Vprašanje suverenosti in teritorialnih pravic v tej regiji bo še posebej pomembno v bližnji prihodnosti.

Kdo od vas je pripravljen umreti za Ukrajino?

Kdo od vas je pripravljen umreti za Ukrajino?

V senci vojne v Ukrajini in katastrofe v Gazi sta ta mesec minili dve neslavni obletnici: 80 let od ameriškega napada na Hirošimo in Nagasaki z jedrskim orožjem. V današnjem svetu, ki ni prav v ničemer boljši od tistega pred 80. leti – je kvečjemu slabši, saj nas zastruplja moralni relativizem, zaradi česar vojni ne rečemo več vojna, genocidu pa ne genocid -, je že misel na uprabo atomskega orožja najhujša nočna mora človeštva. Ko je Vladimir Putin začel poudarjati, da ima Rusija jedrsko orožje, je dobršen del zahodnjakov otrpnil. Agresivni ruski imperator ima preveč atomskega orožja, da bi zapenjali z njim. Če se mu je na nek način uklonil celo Donald Trump, ni razloga, da bi se šli kavboje mi, zgodovine polni Evropejci. Mar je neka Ukrajina vredna vojne z Rusijo, po možnosti celo jedrske? Bomo zaradi režima v Kijevu vsi umrli?

Zgodovinski trgovinski in obrambni (ne)sporazum

Zgodovinski trgovinski in obrambni (ne)sporazum

Po nedeljski sklenitvi menda”zgodovinskega sporazuma” med ZDA in EU je jasno samo to, da ni nič kaj posebej jasno. Trump v ZDA slavi zmago svoje “prefinjene” pitbulovske diplomacije in govori o milijardah, ki jih bo Evropa investirala v ameriško gospodarstvo in nove nakupe ameriškega orožja. V EU so odzivi bolj mešani. Od tega, da gre za nov razkroj ugleda in moči EU, kapitulacijo pred ZDA, do ocen o logičnem pragmatizmu, ki je boljši od fanatićne trgovinske vojne z nepredvidljivim Trumpom. V vsakem primeru pa se praktično vsi strinjajo, da je veliko stvari nedorečenih, kar je odličen poligon za nove napetosti in zaplete. V oči bode tudi dejstvo, da je Trump predsednico Evropske komisije aboniral kar na svojem posestvu na Škotskem, kjer je odprl novo golf igrišče, s čimer je takoj pokazal kdo je šef.

Zoran dela, ampak ne za nas

Zoran dela, ampak ne za nas

Za Slovenijo je strateško pomembno, da je Srbija čim bolj normalna država, saj samo tako nadzoruje svoje brate onkraj Drine in skrbi, da jih preveč ne odnese proti Moskvi. Kajti Milorad Dodik, točneje njegovo kapitalsko zaledje, je v zadnjih letih postal največji Putinov igralec v regiji, pri čemer je za Slovenijo občutljivo zlasti dejstvo, da je Dodikov poslovno-politični krog vse večji investitor v naši državi. Če si želimo postati balkanska pralnica denarja, s tem ni nič narobe. Vendar pa po izkušnji z Iranci nihče noče imeti za vratom Američanov in njihovih agencij, ki so že nekaj časa pozorne na denarni tok iz Republike Srbske v Slovenijo.

Pol leta Trumpovega mandata na Bližnjem vzhodu in Ukrajini

Pol leta Trumpovega mandata na Bližnjem vzhodu in Ukrajini

Predsednik Trump je zdaj v šestem mesecu svojega predsedniškega mandata. Ob nastopu funkcije 29. januarja 2025 je medijem zagotovil veliko objav v časopisih. Hvalil se je, da bo kot predsednik v enem dnevu končal oba trajajoča spopada, Ukrajino in Izrael, in da se ne bo zapletel v nobeno večjo vojno, pri čemer so bile vse obljube prelomljene. Bil je prepričan, da je njegovo “prijateljstvo” dovolj močno, da bo lahko voditelja obeh konfliktov, Putina in Netanjahuja, prisilil, da prenehata s tem, kar počneta.

Bomo še enkrat po balkansko prelisičili nasprotnike – pardon, zaveznike v Natu?

Bomo še enkrat po balkansko prelisičili nasprotnike – pardon, zaveznike v Natu?

Peljali bi se v udobnem in varnem Natu avtobusu, polne vozovnice pa ne bi plačali. Vprašanje, če nam bo tudi tokrat uspelo. Možnosti izigravanja bo zavezništvo preprečilo s podrobno opredelitvijo, kaj vse spada med osnovne obrambne zahteve in kaj ne. O izvrševanju zavez bo potrebno predložiti letne načrte, računati na zamik ali se zanašati, da bo pregled strateškega položaja leta 2029 prinesel nove in bistveno nižje odstotke za obrambi, ne gre. Gre za evropsko varnost in solidarnost, s tem pa tudi našo varnost in kredibilnost kot zaveznice. In da ne bo pomote, v Haagu se ni zavezal le predsednik vlade in vlada, ampak Republika Slovenija – in to za 5 % BDP za obrambo do leta 2035, od tega 3,5 % v osnovne vojaške namene.

Kako je ukrajinski jezik uspel preživeti stoletja rusifikacije

Kako je ukrajinski jezik uspel preživeti stoletja rusifikacije

Ruski predsednik Vladimir Putin je 20. junija na Sanktpeterburškem mednarodnem ekonomskem forumu dvignil prah z izjavo, da ima Ruse in Ukrajince za en narod in da je zato po njegovem vsa Ukrajina ruska. Ta Putinova izjava sicer ni nič novega in tudi ne gre le za njegovo stališče, čeprav je leta 2021, sredi vojaških priprav na invazijo na Ukrajino, pod svojim imenom objavil celo esej z naslovom O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev . Ti pogledi so imanentni ruskemu nacionalizmu in s tem velikemu delu Rusov. Pravzaprav so v Kremlju naravnost obsedeni s predstavo, da Ukrajinci kot samostojen narod sploh ne obstajajo.

Zakaj je Izrael bombardiral Iran in česa neuvrščena Slovenija noče videti

Zakaj je Izrael bombardiral Iran in česa neuvrščena Slovenija noče videti

Izraelski preventivni napad na iranski jedrski program je pobotal slovensko predsednico in premierja, ki sta v skupni izjavi in pričakovano posredno obsodila izraelsko potezo. Neuvrščena zunanja politika, ki jo Slovenija vse bolj agresivno uveljavlja po letu 2022, v izraelskem napadu vidi predvsem grožnjo teokratskemu režimu v Teheranu, ki je glavni sponzor terorističnih skupin na Bližnjem vzhodu. Med drugim tudi Hamasa, ki ga slovenska diplomacija noče označiti za teroristično organizacijo. Za razliko od drugih zaveznikov v Evropski uniji in Natu namreč iranskega jedrskega programa ne vidi kot grožnje, ampak verjame, da gre v resnici za miroljubno rabo jedrske energije.

Socialistična republika Slovenija 2025

Socialistična republika Slovenija 2025

Slovenija je postala prva socialistična država v Evropski skupnosti! Ne verjamete? Ste še vedno prepričani, da živite v demokratični državi, ki je nastala pred štiriintridesetimi leti in za katero je dalo življenje (preveč) Slovencev? In za katero so mnogi morali pred njenim nastankom v zapor, v tujino, niso smeli opravljati svojih poklicev in so bili državljani drugega reda? Prisluhnite argumentom, ki se vam bodo zdeli šokantni, a so zgolj gola resnica, ki vsak dan, kaj vsak dan, vsako uro postaja bolj resnična. Toliko socializma je samo še v Severni Koreji, na Kubi, v Venezueli in, seveda, v našim zvestim panslovanskim podrepnikom tako ljubi putinovski Russiji.

Aleluja, ameriški papež dobro razume politiko

Aleluja, ameriški papež dobro razume politiko

Nedeljsko mašo v Vatikanu, s katero je Leon XIV. formalno začel svoj pontifikat, je 10 mesecev pred volitvami obiskal slovenski premier Robert Golob. Ali s tem začenja nagovarjati tudi volivce na sredini in celo malce čez? S tem bi si utrdil položaj pred Vladimirjem Prebiličem, wannabee mandatarskega kandidata levega bloka, ki bi rad oblikoval predvolilno koalicijo, ki bi dobila več glasov od Svobodnjakov, s čemer bi ta evropski poslanec dobil pravico do mandatarstva. Takšen scenarij temelji na predpostavki, da bodo v igri sodelovali tudi socialni demokrati, ki pa bržkone ne bodo hoteli niti slišati o tem. To seveda za Prebiliča, ki mu je Bruselj prevelik, Kočevje pa premajhno, velika, velo usodna slabost, saj brez SD o mandatarstvu lahko samo sanja.

Tito bi Putinove trole in “mirovnike” brez pomislekov poslal na Goli otok

Tito bi Putinove trole in “mirovnike” brez pomislekov poslal na Goli otok

Predstavljajmo si ponovno Evropo maja 1939, na predvečer velike vojne. Hitler si je že pokoril Avstrijo in Češkoslovaško, zdaj steguje roke proti Poljski. Evropski politiki so panični, vse je odvisno od strička Sama. Toda Roosevelt izgubi volitve, v Belo hišo pride Joseph Kennedy, poslovnež in bivši veleposlanik v Londonu, ki o Hitlerju misli, da je dober človek, s katerim se bo dogovoril. Zdaj namesto starega Kennedyja v Belo hišo postavite Donalda Trumpa, Hitlerja pa iz Berlina prestavite v Moskvo. Ukrajina je nekje med Češkoslovaško in Poljsko. Od njenega razkosanja je odvisen nadaljni potek vojne v Evropi. Če bodo Ukrajinci na referendumu potrdili izgubo petine ozemlja, bo Rusija legalizirala, kar je nezakonito okupirala. Bo to potešilo Putinove apetite? To ni vprašanje za milijon, pač pa tisoč miilijard dolarjev. Gore orožja, ki vsak dan prihajajo iz ruskih tovarn, bo treba za nekaj uporabiti. In učiteljica zgodovina nas uči, da se diktatorji spreobrnejo šele, ko se v grob zvrnejo.

Romunske predsedniške volitve

Romunske predsedniške volitve

Predsedniške volitve v Romuniji kažejo na globoko politično in družbeni krizo, v kateri je ta vzhodnoevropska država, ki na severu meji na Ukrajino in ki je zadnja tri leta precej čutila posledice ruske agresije. Tradicionalno so Romuni precej antirusko naravnani, v nihovi neposredni bližini leži tudi speči konflikt v t.i. Pridnjestrski republiki, samorazglašeni državi ruske manjšine na vhodu Moldavije. Moldavija, uradno najrevnejša evropska država, je jezikovno, kulturno in zgodovinsko zelo tesno povezana z Romunijo. Eden od favoritov za zmago se zavezema celo za združitev, kar bi lahko, če danes pride v drugi krog, ki bo 18. maja, v ta del Evrope prineslo nove napetosti.

Če hočemo obdržati, kar imamo, bomo morali za to nekaj žrtvovati

Če hočemo obdržati, kar imamo, bomo morali za to nekaj žrtvovati

Zagotovo pa bo vprašanje varnosti in obrambnih izdatkov precej zaznamovalo zadnje leto pred volitvami. A če dobro premislimo, s tem ni nič narobe. Kajti dokler imamo volitve, večstrankarski parlament, glasno opozicijo in še bolj glasno civilno družbo, dokler se mediji razburjajo nad vsako odločitvijo vlade in ljudje povedo, kaj mislijo, smo še vedno zelo normalna, tipična in evropska država. V Rusiji ali Belorusiji tega že dolgo ni. Zato bi si kazalo zastaviti zelo preprosto vprašanje: ali smo za to, da obdržimo to, kar imamo, ali pa vse postavimo na kocko s tem, da se delamo, kot da se okoli nas nič ne dogaja in še naprej zanemarjamo vojsko in obrambo. Morda se ne bo zgodilo nič in so strahovi neutemeljeni. Toda če niso neutemeljeni in če ne bomo spremenili nič, potema bomo izgubili vse, kar imamo. Na to se spomnite vsakič, ko slišite novice o novih žrtvah in uničenju v Ukrajini.

Naš Trocki, seks, paradajzi, droge in rokenrol

Naš Trocki, seks, paradajzi, droge in rokenrol

Zanimivo je, tako rekoč sociološki fenomen, kakršnega še nismo poznali, da je svobodonjakov in golobistov vsak dan več in ne manj, ampak premili slovenski narodič je nagnjen k mazohizmu, nemara zato, ker smo bili toliko časa podložniki monarhije, v prestolnici katere je deloval ta samodestruktivni gospod, vitez Leopold von Sacher-Masoch imenovan, ki ni postal slaven samo zaradi pisateljevanja in izuma slastne torte, po njem imenovane, ampak tudi izumitelj mazohizma, samomučenja, tega pasivnega brata nič manj znanega sadizma.

Ali stranka Levica začenja predvolilno kampanjo z agitiranjem za izstop iz zveze Nato?

Ali stranka Levica začenja predvolilno kampanjo z agitiranjem za izstop iz zveze Nato?

Bilo bi deplasirano in nekorektno trditi, da je stranka Levica na Putinovi plačilni listi. Tudi Donald Trump ni. Je pa postalo očitno, da je ruski pogled na vojno v Ukrajini in prihodnost zveze Nato postal neverjetno “popularen” tako v Beli hiši kot v naši Levici, kjer so glede Ukrajine že dlje časa mnenja, da bi se moral šibkejši podrediti močnejšemu in da ima Putin prav, ko opozarja na nedopustnost širitve Nata. Toda zdaj gre Levica, opogumljena nad novim prijateljstvom med Trumpom in Putinom, očitno še dlje in že odkrito namiguje, da bi bilo smiselno razmisliti o izstopu iz Nata.