4. maja se v Romuniji odvijajo predsedniške volitve, ki so bile sicer razpisane že za 24. novembra 2024, torej lansko leto, vendar dlje kot do prvega kroga niso prišli, četudi noben izmed kandidatov ni dobil absolutne večine. Problem se je pojavil drugje. Zaradi sumov, da je eden vodilni kandidat svoj rezultat dosegel nepošteno, je interveniralo ustavno sodišče in 6. decembra lani volitve enostavno razveljavilo.
Šlo je za silno redek primer v evropski parlamentarni praksi, vendar je bil “neodvisni” nacionalist Călin Georgescu, ki je zmagal v prvem krogu s skoraj 23 odstotki glasov, utemeljeno osumljen zlorabe socialnih medijev (TikTok), kjer je med kampanjo pritegnil pozornost in pridobil širok krog podpornikov med mladino, podeželjskim prebivalstvom, kmeti in delavci. Pojavila so se tudi namigovanja, da so mu kampanjo, za katero uradno ni zapravil nič, financirali Rusi. Georgescu, ki je bil pred začetkom kampanje precej neznan širši javnosti, se je zatekel k staremu, preverjenemu receptu za pridobivanje podpore – populizmu. Najbolj je napadal korupcijo, homoseksualce, na drugi strani pa zagovarjal krepitev krščanstva in tradicionalnih vrednot, grozil z nacionalizacijo najpomembnejših podjetij v tuji lasti in obljubljal večjo nevtralnost Romunije, posebej še glede rusko-ukrajinske vojne, kjer se sicer ni odkrito postavil na rusko stran, je pa poudarjal potrebo po končanju vojaške pomoči Ukrajini.
+++
Romunija je politično precej razdeljena. Socialdemokrati (PSD) so v boju za volivce začeli uporabljati besednjak, ki je populističen in spominja na Trumpovo ideologijo MAGA (Make America Great Again), prej tem pa so veljali za zmerno levico. PSD se je v zadnjem času obrnila proti t.i. elitam, poslužuje se retorike, ki za politične, ekonomske in družben težave obtožuje nevladne organizacije, intelektualce, medije in Bruselj, torej evropske institucije. Govorimo o t.i. levem populizmu, ki ni značilen le za Romunijo, ampak tudi druge vzhodno- in srednjeevropske države, kjer je nacionalizem del političnega programa tako bivših konservativcev kot tudi socialistov. Učinkovit je predvsem na podeželju in v območjih nekdanje težke industrije, kjer je brezposelnost nadpovprečna.
Zaradi takšnega zasuka v populizem so v Romuniji iz smeri zašli tudi konservativci oziroma desnosredinska Nacionalno-liberalna stranka (PNL), ki danes niso več klasična evropska konservativna stranka, ampak jih je koalicija s socialdemokrati (PSD) v imenu kompromisa stala identitete. Ta koalicija, ki naj bi Romuniji koristila, daj je nastala kot obramba gospodarke svobode, pluralizma idej, pravne države in podpore zasebnemu sektorju, se je izrodila do te mere, da država danes nima več normalne desne sredine. Zaradi tega so se na političnem parketu lahko pojavili “outsiderji”, kakršen je bil lani Georgescu, ki je zmagal v prvem krogu (razveljavljenih) predsedniških volitev.
Tokrat ga v volilni tekmi ni. Sistem ga je za vsak primer izločil. V igri za predsednika ostajajo trije relativno izenačeni kandidati: George Simion, za katerim stoji opozicijsko Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR), ki sodi na desni pol, Crin Antonescu, kandidat vladajoče levosredinske koalicije, in Nicusor Dan, župan Bukarešte, ki je formalno neodvisen. Antonescu uživa podporo vladajoče strukture, vendar ni nujno, da bo to dovolj za zmago, kajti decembrski poskus prvega kroga volitev je dokazal, da ima precejšen del volivcev dovolj statusa quo na oblasti, ki si jo deli rdeče-črna koalicija.
Po drugi strani bi bilo za politično higieno v Romuniji bolje, da predsedniški položaj dobi opozicijski kandidat Simion, vendar je tudi pri njemu zaznati elemente populizma, nacionalizma in ponujanja hitrih rešitev. Velja za odkritega evroskeptika, nagovarja ruralno populacijo, ki se čuti odrinjeno, razočarane mlade, diasporo, podpornike antiglobalistov in anticepilcev. Navdušuje se nad Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, kar deluje kot eksplozivna kombinacija, kakršne Evropa še ni doživela. Poleg tega se zavzema za združitev Romunije in Moldavije.
Predsedniške volitve v Romuniji kažejo na globoko politično in družbeni krizo, v kateri je ta vzhodnoevropska država, ki na severu meji na Ukrajino in ki je zadnja tri leta precej čutila posledice ruske agresije. Tradicionalno so Romuni precej antirusko naravnani, v nihovi neposredni bližini je tudi speči konflikt v t.i. Pridnjestrski republiki, samorazglašeni državi ruske manjšine na vhodu Moldavije, ki je uradno najrevnejša evropska država, jezikovno, kulturno in zgodovinsko pa tesno povezana z Romunijo. Romunske predsedniške volitve so zato tudi pod drobnogledom Moskve, ki je lani, vsaj tako so prepričani v Bukarešti, poskušala vplivati nanje prek “svojega” kandidata Călina Georgescuja.
Da skrajšam: finančna oligarhija za katero dela Bruselj, je najprej preprečila in nato izločila Georgescuja kot kandidata, ker bi lahko ogrožal njihove interese v regiji. Ustaljena praksa.
Kaj je pa pri nas drugače.G.Golob in G.Tina sta pravi zvezdi na Tik Toku izkoriščata vse sloje družbe
Upokojence,šoloobvezne otroke,
sodeluje na raznih otvoritvah,pri katerih ni imel nič zaslug,še celo svojo mamo je upletel,vse za promocijo.Volitve se bližajo tudi spri nas .Stara komunistična diktarska elita in njihov podmladek je na pohodu,ki z umazanim in opranimi denarjem podkupuje volivce Če malo bolje pregledate vse od kod prihaja denar za njihovo promocijo in če bi pri nas delovalo Ustavno sodišče in Sodstvo bi frčalo perje še dosti bolj kot pa v Romuniji.
Malce za šalo in bolj zares. Tisti trenutek ko so filozofi “iznašli” ideologijo – se je rodil nov tip politikov. Na začetku so se sramežjivo igrali s to ideologijo – nato pa so postali vse bolj pogumni. Ugotovili so kako se zlahka preide iz demokracije v avtokracijo in totalitarizem. Ugotovili so, da sploh ni velik problem si podredidti MEDIJE, mnoge sodnike, mnoge profesorje, mnoge zdravnike, mnoge… – vojska in policija pa je bila tako in tako vedno njihova.
Tudi empatija in pozitivna čustva so počasi nadomeščala nasprotne pojme. Preveč pošten in naiven politik je bil/postal bolj izjema kot pravilo. Tudi njegov poklicni položaj ni imel dolgega veka med jastrebi s čim manj delovnih izkušen na vodstvenih položajih so pričeli ti prevladovati in končno je t. i. negativna selekcija premagala bolj sposobne politike, bolj sposobne sodnike, bolj sposobne profesorje itn.
Erozija pameti se torej stopnjuje, višek pa smo dosegli z Golobnjakom neverjetnih laži, sprenevedanj, odsotnosti z dela, ki ga nadomeščajo počitnice skoraj vsaki teden. Ja tisti iz prve lige, leve seveda, živijo kot v raju, ki so si ga ustvarili sami s pomočjo davkoplačevalcev. Lep dan.
Kaj je boljše: nacionalizem, populizem ali globalizem?
Itak menim, da so te politične oznake tako meglene in zavajajoče, da si jih vsak človek razlaga po svoje. Torej so brez vsake vrednosti. To velja zlasti za populizem, ki sploh ne označuje nobenega političnega prepričanja, ampak samo način delovanja, ki pa ni tuj nikomur.
Vsak -izem je (tudi) populizem.
Golobizem bo šele treba definirat.
Janšizem pa se je pri nas že dodobra prijel.
A ja?? Golobizma sploh ni (ga tudi nihče ne omenja!). Golobova ideologija je prazna in brez politične vsebine. Janšizem je pa le donkihotski konstrukt levega sovraštva do demokratskega tekmeca, prav tako brez vsebine.
Se pa strinjam, da je ideologija pogosto populistična, vendar nikakor ni enačaja med obema.
Razveljavljene romunske volitve z za lase privlečenimi argumenti so tipičen primer subverzivnega delovanja Bruslja v državah članicah in drugod, na primer v Gruziji, Srbiji, Bosni… Ne nazadnje se je tudi ukrajinska tragedija začela z mešetarjenjem Bruslja in Washingtona…
Evropske vrednote in demokracijo imajo bruseljski aparatčiki samo na jeziku, v resnicu je pomembno samo to, da imajo svoje kolonije trdno na povodcu. Cilj Bruslja je odprava evropskih narodov, zato so seveda vsi evropski suverenisti sovražniki, ki jih je treba onemogočiti z vsemi sredstvi.
Če bo Ukrajina kdaj sprejeta v EU, bo zanimivo opazovati, kako bodo ukrajinski ultranacionalisti shajali z globalističnimi bruseljskimi aparatčiki.
Ehhhh spet je Putin good guy, Evropa pa Amerika sta vse zlo tega sveta. A vi res verjamete svojim nebulozam? Dajte, you can do it better …
Članek je navadna propaganda Bruseljske politike. Calin je bil proti Bruseljski politiki vojnega hujshkanja. Proti NATO bazam v Romuniji. Očitek, ki so mu ga podali kot razlog za neupravičeno zmago na decembrskih volitvah, je več kot bizaren. Sploh ker človek ni nič naročil sam, celo zgodbo so omislili in izpeljali njegovi nasprotniki. Ta primer v Romuniji govori koliko volivci sami odločamo o svoji prihodnosti.
Maximagorkega,tvoj je pa ze cit zmrznjen!