PIŠE : Milan Krek
Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Vojna z zdravniki, o kateri nas je obvestil že nekdanji minister za zdravje Bešič, se z nezmanjšano močjo nadaljuje že več kot eno leto. Zapirajo nas v še bolj tog birokratski sistem, iz katerega nam ne pustijo v svojem zasebnem času delati niti tam, kjer bi si želeli. Takorekoč zaprli so nas v poslovni zapor in nam nadzirajo prosti čas. Temu se reče svoboda po Robertu Golobu. Odvzeli so nam svobodo odločanja o tem, kje bomo lahko delali po 22 letih izobraževanja in še dodatnih štirih letih specializacije. Ker so tako inovativni, naj jih spomnim, da so nekoč zdravnike v socialističnem zdravstvu premeščali z odločbami. Morda pa nas to še čaka?

Staro reklo, da revolucija na koncu požre svoje otroke, še vedno velja

Staro reklo, da revolucija na koncu požre svoje otroke, še vedno velja

S predlagano novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti ministrica omogoča, da bodo najboljši kadri odšli v zasebni sektor, ki praviloma dela manj zahtevne posege. Tja bi lahko brez problema hodili mlajši zdravniki. Namesto tega pa ministrica motivira najboljše zdravnike, da bi odhajali iz javnega zdravstva v zasebno in tam delali praviloma manj zahtevne storitve za veliko boljše plačilo. Ta popolnoma zgrešen ukrep je jasen tudi tistim, ki nimajo visoke izobrazbe, le ministrici, ki ima doktorat znanosti, to ni jasno. Ali bosta ostala razvoj in znanje v javnem sektorju, ali pa boste tudi njiju prisilili, da se preselita v zasebni sektor?

Če bo na koncu volk sit, bo koza zagotovo mrtva

Če bo na koncu volk sit, bo koza zagotovo mrtva

Premierjeva življenjska sopotnica Tina Gaber je v intervjuju povedala, da se Robert včasih ponoči zbudi v skrbeh in skuša najti rešitve. Draga Tina, prosim vas, da mu takrat skuhate močno kavo, da bo ostal nekaj časa buden in bo po čudežu morda le našel rešitev, ki si jo vsi želimo in ki je aktualna zdravstvena ministrica na žalost ne bo našla. Zato je najbolje zanjo, da se Valentina Prevolnik Rupel čim prej odpravi za možem v Madrid, na tamkajšnje veleposlaništvo Republike Slovenije, in mu vsako jutro skuha dobro kavo. Naš veleposlanik mora piti dobro kavo, da bo lahko opravljal svoje delo tako, kot se zagre, bi rekli kleni Primorci.

Zdravstvena reforma bo uzakonila neenakost in revne obsodila na umiranje na obroke

Zdravstvena reforma bo uzakonila neenakost in revne obsodila na umiranje na obroke

Sistem javnega zdravstva bo po spremembi zakonodaje namenjen predvsem revežem in tistim, ki si ne morejo plačati storitev pri zasebnikih. Zanj bo značilno, da boste storitev dobili zastonj, cena pa bo velika čakalna doba, ki vas bo lahko stala življenja. Javno zdravstvo bodo uporabljali ljudje z obrobja družbe, ki so običajno zelo bolni in nimajo denarja, da bi se zdravili v privatnih ustanovah, ki se bodo vse bolj bohotile. To vemo, ker se je v mnogih državah, ki so naredile to, kar namerava ministrica za zdravje, zgodilo prav to. In vprašam vas, kdo bo delal v javnem sektorju, če bodo tisti, ki bodo dobri, za bistveno višjo plačo lahko delali pri zasebniku? Seveda bo nastal velik odliv kvalitetnega kadra iz javnega zdravstva v zasebnega, pa tudi v tujino. V naši neposredni soseščini je veliko zasebnih centrov, ki bi te strokovnjake bolje plačali. Toda odliv naše ministrice ne skrbi.

Premier, živiva v državi, kjer je farsa naš vsakdan

Premier, živiva v državi, kjer je farsa naš vsakdan

Čakam, da dosežemo dno, čakam na odboj družbe od dna, da gremo ponovno optimistično naprej in izstopimo iz te farse, v kateri smo vsi nekako prisiljeni biti in sobivati, čeprav nikoli ne veš, ali si že janšist ali boš to šele postal, ali je tvoj sosed janšist ali pa bo morda postal janšist … v vsakem primeru jih boš kot janšist dobil po glavi, kajti Svoboda je odprla svobodo, da se janšiste lahko preganja tako, kot je Hitler nekoč preganjal Žide.

Policijski desant na bolnišnico kot oblika pritiska na “teroriste v belih haljah”

Policijski desant na bolnišnico kot oblika pritiska na “teroriste v belih haljah”

V celjski bolnišnici, ki je tretja največja v državi, ponoči niso mogli opraviti urgentnega ultrazvoka otroku, ker ni bilo dežurnega zdravnika. Namesto tega so zaposlene in bolnike v predprazničnem času obdarili z specialno policijsko vajo, kako obvladati napadalce v bolnišnici. Bolnišnica je za nekaj ur prestopila v vojne razmere in po njej so namesto sester in zdravnikov tekali neuniformirani, uniformirani in specialno usposobljeni oboroženi policisti, ki so streljali na nasilneže. Nad stavbo je ves čas letal policijski helikopter, iz katerega so se teatralno spuščali policisti. S takšnim pristopom vlada vabi nasilneže in jim daje ideje, da bi se agresivno spravili nad osebje bolnišnice, ki je po zaslugi Roberta Goloba in njegove ministrice za zdravje degradirano in ogroženo. Ljudje zaradi nenehnega kritiziranja zdravništva s strani vladnih struktur izgubljajo zaupanje v zdravnike, ustvarja se atmosfera sovražnosti do zdravnikov, ki je z neko policijsko vajo pač ne morete odpraviti.

Kam vam je ušla vsa pamet, gospa ministrica?! Hitro jo poiščite, da ne bo prepozno!

Kam vam je ušla vsa pamet, gospa ministrica?! Hitro jo poiščite, da ne bo prepozno!

Tragedija je v tem, da imate dovolj glasov v parlamentu, da lahko sprejmete čisto vse, kar si zamislite, pa četudi nima to nobene zveze z realnostjo. Ministrica bo tako kot večina njenih predhodnikov v nekem trenutku verjetno odstopila in s tem rešila sebe. Toda kdo bo rešil nas? To je sedaj ključno vprašanje. Odstopili bodo poslanci, se razkropili po različnih službah, funkcijah in pozabili na nas. Odstopil bo predsednik vlade in odšel tja, kamor sodi, v energetiko. Odšel bo Brecelj nazaj med kirurge. Vsi bodo pozabili, kakšne zakone so sprejeli na področju zdravstva v svojem mandatu, koliko dodatne škode so storili zdravstvu in bolnikom. Nikogar ne bo, ki bi se vsaj opravičil narodu za vse neumnosti, ki so jih počeli v času vladanja.

“Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo”

“Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo”

Ste videli, v kako nemogočih razmerah v Mariboru prejemajo onkološki bolniki terapijo? Sredi prašnega in hrupnega gradbišča. Kot je rekla njihova predstavnica: premierju ni potrebno iti v Bejrut, da bi videl tamkajšnje porušene bolnišnice, dovolj je, da pride v Maribor na gradbišče tamkajšnjega onkološkega centra, kjer se počutijo bolniki kot v Gazi. Ropota, bobni in šipe se tresejo. Na paliativnem oddelku ljudje umirajo sredi gradbišča. Bolnica je pozvala predsednika vlade in parafrazirala njegovo izjavo v Združenih narodih: Gospod predsednik, končajte to vojno v Mariboru! Je pa v tem tednu s svojim nastopom pred kamerami veliko povedal tudi kolega Erik Brecelj, ko je namignil pred kamero: “Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo.” In s tem povedal vse: da se zdravstvo v Sloveniji rešuje za šankom – kot tudi veliko drugih stvari.

Cigani

Cigani

Kot družba znamo zapisati pravico do pitne vode celo v ustavo, ko pa jo rabi romska mati za osnovno higieno svojega otroka in družine, za prehrano, pa je nismo sposobni pripeljati! Čemu potem vse te besede o pravici do pitne vode v ustavi, če pa so za Rome mrtva črka na papirju? Zakaj dopuščamo, da se politika igra z obrobno skupino in nad Rome pošilja policijo, namesto da bi jim omogočila normalno življenje? Ne dvignemo glasu za reveže, ki živijo na robu preživetja in trpijo za večjo obolevnostjo in tudi veliko prezgodaj umirajo. Ne čudite se potem, če ne bo dvignil nihče glasu za vas, ko boste v stiski. Ne skrbimo za njihove otroke, kritični smo do prihajanja romskih otrok v šolo, do njihovih higienskih navad. Kako pa naj gredo v šolo čisti in umiti, če pa nimajo dostopa do pitne vode?

Napotnice: Španska vas ministrice za zdravje

Napotnice: Španska vas ministrice za zdravje

Nov sistem izdajanja napotnic, ki ga uvaja ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, je le na prvi pogled dobrohoten. V resnici pa še poslabšuje razmere v osnovnem zdravstvu, na katerem pravzaprav tudi temelji naš sistem zdravstvenega varstva. Tu bolniki vstopajo v sistem in zdravniki skrbijo zanje celostno. Praviloma se ne bi smelo dogajati z pacientom nič brez vednosti izbranega zdravnika: on napotuje in sprejema sugestije specialistov glede zdravljenja ali dodatnih pregledov, potem predpiše terapijo. Da bi lahko opravljal to zahtevno delo, smo oblikovali in razvili družinsko medicino. Družinski zdravnik naj bi zdravil ne samo enega bolnika, ampak tudi njegove družinske člane in sčasoma prevzemal naloge specialistov. Sedaj pa vse bolj postaja podoben obupanemu policistu sredi križišča, ki mu nikakor ne uspe urediti prometa.

Čas je za javno debato o vedno večjem nasilju v zdravstvu

Čas je za javno debato o vedno večjem nasilju v zdravstvu

Ko sem vstopil v zdravstvo pred več kot 40 leti, o nasilju sploh nismo govorili, ker ga preprosto ni bilo. Zdravniški poklic je bil spoštovan in tudi zdravniki smo se zelo spoštljivo vedli do svojih bolnikov. Sedaj pa polnijo medijski prostor zgodbe o nasilju nad zdravstvenem osebjem. V treh bolnišnicah so samo v enem letu našteli 700 nasilnih dogodkov. Kaj se je zgodilo, da je prišlo do tega nasilniškega preobrata?

Mpox, opičje koze: Ali je pred vrati nova pandemija?

Mpox, opičje koze: Ali je pred vrati nova pandemija?

Zaradi hitrega širjenja virusa opičjih koz, ki jih zaradi politične korektnosti imenujemo mpox, so v nekaterih afriških državah že razglasili izredne razmere, odzvala se je tudi Svetovna zdravstvena organizacija, prvi primeri mutiranega virusa pa so že v Evropski uniji. Milan Krek, ki je bil med leti 2020-2022 generalni direktor NIJZ, opozarja, da ni izključeno, da smo na pragu nove epidemije ali celo pandemije in da se vsaj v Sloveniji iz obdobja kovidne epidemije nismo nič naučili. Manjka samo še izjava Roberta Goloba, da sonce in slana morska voda pomagata pri zdravljenju te okužbe.

Sindikalni pudlji na zasluženem dopustu

Sindikalni pudlji na zasluženem dopustu

Slovenski sindikati me spominjajo na prijaznega pudlja, ki dobro ve, katera roka ga hrani in kateri besedi mora biti pokoren, če hoče dobro, dolgo in udobno živeti na zofi v premierjevi dnevni sobi. Gospodarjevi roki in besedi se nima smisla preveč upirati, ker so v igri prepomembne stvari. Razlika je samo v tem, da pravi sindikati nikoli niso pudelj in da se napake v sindikalnem gibanju poznajo v žepih njihovih članov še dolgo let, pravzaprav vse do njihove smrti v obliki prenizkih pokojnin. Rešitev ni v mehkih sindikalnih vodjih, ampak v članstvu, ki mora resno oceniti, ali so pogajanja in ukrepi njihovih sindikalnih voditeljev še pravilni. Če niso, je potrebno po demokratično ukrepati, da se razmere izboljšajo.

Hlapec Branimir in njegova pravica

Hlapec Branimir in njegova pravica

Sindikati niso več pravi sindikati, čeprav članstvo še vedno pridno plačuje članarino, a za to dobi bore malo. Prav nenehno odlašanje implementacije novega plačnega sistema je tipičen primer, kako se vladi nikamor ne mudi, ker ima večino sindikatov pod kontrolo in ve, da jih lahko še naprej zavaja, ne da bi se preveč razburili in pripeljali delavce na ceste. Sindikati se med seboj tudi premalo povezujejo, zato postajajo pogajalsko vse bolj šibki. Neoliberalni vladi Roberta Goloba je uspelo razbiti sindikate in jim odvzeti moč, tako kot je na vrhuncu neoliberalizma Margaret Thatcher v Veliki Britaniji uspelo razbiti tamkajšnje sindikate in potem uvesti močan neoliberalni princip vladanja. V vladi Roberta Goloba lahko delajo z sindikati, kar hočejo.