So davki res problem Slovenije?

Avtor: | 11. decembra, 2023

“Davčna obremenitev plač je v Sloveniji višja kot v primerljivih državah, kar znižuje neto prejemke ter zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva” … Verjetno ne mine dan, da ne bi zasledili kakšne podobne izjave ali trditve, ki prihajajo predvsem s strani podjetniškega sektorja. Takšno razmišljanje je povzela tudi politika in zato je tovrstno razumevanje postalo splošno sprejeta resnica. Seveda se bodo davki ljudem vedno zdeli previsoki, a podrobnejše analize in primerjave davčnih obremenitev dela vseeno pokažejo, da je davčna obremenitev celotnih prejemkov zaposlenih v Sloveniji glede na razvitejše države, recimo glede na sosednjo Avstrijo ter deloma tudi glede na Hrvaško dejansko nižja ali najmanj primerljiva. Pri teh davščinah velja tudi, da je njihova višina v vseh državah povezana z nivojem socialne države ter socialne varnosti državljanov. Seveda bi bilo lepo, če bi imeli davčne stopnje kot v Bosni in socialno varnost kot v Avstriji – a to pač ne gre skupaj. Katera država nam je vzor oziroma v katero smer želimo, pa najbrž ni dilem.

V nadaljevanju bomo torej predstavili nekaj podrobnejših podatkov o višini obdavčitev plač v EU ter posebej še za Avstrijo in Hrvaško, pred tem pa je vseeno potrebno opozoriti na namembnost zbranih davščin (socialnih prispevkov in dohodnine) od plače. Ljudje običajno razumemo plačane davke kot plačilo državi za njeno pogosto neracionalno poslovanje in to seveda zbuja odpor do kakršnegakoli plačevanja davkov. A davščine od plač država v svojih blagajnah samo prerazporeja in ponovno razdeli med ljudi. Vplačani davki od plač so dejansko prav tako plačilo zaposlenim, ki so davke plačali, le da ta plačila prejemajo v času, ko ne delajo ali ko ne morejo delati. Torej za izplačilo pokojnin, za zdravstveno oskrbo, za otroške dodatke in doplačila vrtcev, za bolniško in porodniško, za čas nezaposlenosti ter vse ostale druge oblike socialnih pomoči državljanom. In večji delež skupnega prejemka, ki ga vplačamo kot prispevek in dohodnino v času zaposlitve, več nam lahko država namenja izplačil v času, ko praviloma ne moremo delati.

V spodnji tabeli so podatki o vseh vplačanih davščinah posameznikov za zadnja tri leta v Sloveniji ter zneski, ki jih je država potem iz tega zbranega denarja izplačala za omenjene namene. Kot se lepo vidi, je vseh socialnih izplačil celo več kot vplačanih tovrstnih davkov. To pomeni, da mora država za zagotavljanje nivoja socialne varnosti, kakršno imamo danes, dodati preko milijardo evrov še iz drugih davčnih virov. Izjave kot “neto plače so v redu, le davki so previsoki” pomenijo dejansko pritisk za manjše plačilo zaposlenih v času, kot ti zaposleni niso aktivni in takrat je razumljivo, da niso več zanimivi za delodajalca. Zaradi tega moramo vedno gledati skupni strošek prejemkov zaposlenih in ocenjevati, ali je ta previsok glede na našo produktivnost in ali je s tem naše gospodarstvo lahko konkurenčno.

Razdelitev stroškov dela na plačilo za čas aktivnosti in neaktivnosti nima neposrednega vpliva na konkurenčnost.

Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, MF

Eden osnovnih podatkov o primerjavi davčne obremenitve plač po državah EU je prikazan na prvi sliki; in sicer kot delež zbranih davkov od prejemkov ljudi glede na BDP posamezne države. K temu pa je dodan tudi podatek, kolikšen del BDP na drugi strani države namenjajo za vse socialne izdatke. Poleg podatkov za Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško, za katere so prikazane podrobnejše primerjave, so vse ostale države EU zaradi preglednosti združene v dve skupini s podobnimi značilnostmi. Na eni strani imamo prvotne, praviloma razvitejše države EU, kjer je delež zbranih davkov od prejemkov ljudi višji, višji pa tudi izdatki za socialo. Na drugi strani so manj razvite, pretežno nove članice EU iz vzhodnega dela Evrope, kjer so davčne obremenitve praviloma nižje, a nižji je tudi nivo socialne varnosti državljanov. Kot vidimo iz slike, razvitejše države zberejo z davki od plač kakih 5 odstotkov večji delež BDP kot v Sloveniji in zato toliko več tudi namenjajo za vse vrste socialnih izdatkov (od pokojnin, zdravstva do raznovrstnih socialnih pomoči).

Vir: Eurostat za leto 2019

Ob podobnem deležu plač v BDP ta podatek vsekakor potrjuje, da je davčna obremenitev prejemkov ljudi v razvitejših državah višja kot v Sloveniji, čeprav je to samo skupni podatek o prilivih prispevkov in davkov od plač. Zato je mogoče bolj nazorna primerjava obdavčitve konkretnih plač, kot jih zbirajo na Evropskem statističnem uradu (raziskava SILC – Statistics on income and living conditions oziroma po slovensko Statistika o dohodkovnih in življenjskih pogojih prebivalstva EU).

Na drugi sliki je torej prikaz skupnih davčnih obremenitev povprečnega prejemka zaposlenega za istih pet skupin kot v prvi sliki. Pri tem je ločen prikaz obremenitve s socialnimi prispevki (za pokojnine in za zdravstvo) ter dohodnine ali davka na prejemke. V vseh državah velja približno enak način obdavčevanja plač, seveda z različnimi odstotki obremenitve. Praviloma se od bruto plače najprej odbijejo prispevki za socialno varnost, ki gredo v breme zaposlenega, od preostanka z upoštevanjem raznih olajšav pa še dohodnina. Na bruto plačo pa plačuje socialni prispevek še delodajalec. Pri tem so socialni prispevki praviloma določeni v enakem odstotku ne glede na višino prejemka, dohodnina pa se računa po progresivni lestvici – višji ko je dohodek, višja je stopnja dohodnine.

V Sloveniji je najvišja stopnja 50 % od osnove nad 75.000 evrov letno, v Avstriji celo 55 %, a to šele na prejemke na milijonom evrov letno, katerih v Sloveniji praktično nihče ne doseže. Ta najvišja stopnja se sicer pogosto napačno razume. Davek po tej stopnji se v Sloveniji obračuna samo na prejemke nad 75.000 evrov, nižji del dohodka pa po enakih stopnjah kot vsem ostalim. Čeprav torej nekdo “pade” že v najvišjo, 50-odstotno davčno stopnjo (nad 9.000 evrov bruto mesečno), je njegov celotni prejemek v povprečju obdavčen z 32 % dohodnine.

Glede na razlike v davčnih stopnjah je za realno oceno davčne obremenitve smiselno primerjati vse davke glede na skupni strošek dela (to je prikazano na drugi sliki). V Sloveniji tako znaša 43,5 %, kar pomeni, da posameznik s povprečno plačo od skupnega stroška plače na svoj račun prejme preostalih 56,5 % skupnega izplačila plače, ki ga delodajalec nameni zaposlenemu. Po tej redni statistični raziskavi Eurostata je torej davčna obremenitev povprečne plače samske osebe v Avstriji skoraj 5 odstotnih točk višja kot v Sloveniji, na Hrvaškem pa je obremenitev 5 odstotnih točk nižja. Razlike so podobne tudi po posameznih državah, v razvitejših državah je obdavčitev praviloma višja, v ostalih pa je dejansko nižja.

Vir: Eurostat, raziskava SILC 2021

V omenjeni statistični raziskavi Eurostat primerja tudi obdavčitev višjih in nižjih plač, a razmerja so približno enaka: v razvitejših državah je obdavčitev prejemkov zaposlenih višja kot v Sloveniji, v ostalih državah pa nižja. To potrjuje ugotovitve iz prve slike o javnofinančnih prilivih v državne blagajne. Seveda so to samo statistični podatki in neka povprečja, ki bodo težko zamajala ljudskega prepričanja, da so pač plače pri nas davčno bolj obremenjene. Zaradi tega smo naredili še tretjo primerjavo – in sicer konkretnih plač, konkretnih plačilnih list v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški, pripravljenih s strani davčnih svetovalcev in računovodij iz teh držav.

Najprej smo pogledali, kakšne so celotne davčne obremenitve za posamezne višine plač. Tudi tu smo primerjavo naredili na način, da pogledamo vsa plačila prispevkov in dohodnine ter ta znesek primerjamo s skupnim stroškom dela. Zadnja povprečna plača v Sloveniji znaša okoli 2.200 evrov mesečno, a ker mora delodajalec poleg tega plačati še 16,1 % socialnih prispevkov, je skupni strošek izplačila 2.550 evrov. Zanima nas, koliko evrov od takšnega skupnega zneska stroška plač namenjamo za davščine v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški, koliko pa dobi zaposleni na svoj tekoči račun. Skupni odstotek obdavčitve za posamezno višino mesečnega stroška dela je prikazan na prvi od treh slik obdavčitve različnih višin prejemkov.

Kot vidimo iz slike spodaj, je davčna obremenitev pri spodnjih plačah v Avstriji nižja – in to vse do zneska okoli 4.000 evrov mesečno, s Hrvaško pa smo približno poravnani. Pri višjih prejemkih imajo Hrvatje ugodnejše pogoje, v Avstriji pa se davčna obremenitev poveča do skupnega mesečnega zneska okoli 8.000 evrov. Teh 53 % skupne davčne obremenitve je v Avstriji tudi najvišja stopnja, ker se nad tem zneskom dohodnina sicer povečuje, a prispevki ostanejo nominalno enaki (socialna kapica). V Sloveniji omejitve plačevanja prispevkov ni in davčna obremenitev je višja, a le pri plačah nad 10.000 evrov mesečno (višje zneske od tega prejema v Sloveniji okoli 3.000 ljudi). Po teh podatkih o dejanskih izplačilih plač pridemo do nekoliko drugačnega zaključka, kot izhaja iz statističnih analiz povprečne davčne obremenitve prejemkov posameznikov in davčno okolje v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo naj torej ne bi bilo tako ugodno.

Vir: konkretne plačilne liste, lastni preračuni

A navedeni podatki se nanašajo na redno mesečno plačo, pri dejanskih izplačilih pa imajo države precej specifičnosti, ki pomembno vplivajo na skupno davčno obremenitev stroškov dela. V Sloveniji vemo, da imajo zaposleni pravico do nadomestila za prevoz, za prehrano ter do letnega regresa in vsa ta dodatna izplačila so v celoti oproščena plačevanja davščin. Zaradi tega jih delodajalci tudi v veliki meri koristijo in v preteklem letu je bilo teh izplačil v gospodarstvu za blizu 400 evrov mesečno (povprečno na zaposlenega). Ob minimalni plači 900 evrov neto je ta znesek seveda pomemben del prejemkov zaposlenih in tudi močno znižuje stopnjo skupne davčno obremenitve. Podoben sistem dodatkov imajo tudi na Hrvaškem, le da tam ta dodatna izplačila niso obvezna kot v Sloveniji, prepuščena so dobri volji delodajalca in teh izplačil je bistveno manj, po oceni med 100 in 150 evrov mesečno.

V Avstriji pa so vsi zaposleni po zakonu upravičeni do 13. in 14. plače (regres in božičnica) v enaki višini kot je povprečna mesečna plača. To seveda povečuje skupni strošek dela in povprečno mesečno plačo, a na povprečno obdavčitev ne vpliva veliko. Ta dodatna izplačila so sicer obremenjena samo s 6 % dohodnino, socialni prispevki pa so obračunani v podobni višini kot na redno plačo. Zaposleni so upravičeni tudi do nadomestila za prevoz na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, a le v obliki davčne olajšave in ne dodatnega izplačila. Manjša nadomestila za prehrano pa izplačujejo samo večje firme v manjših zneskih bonov ali zagotovljene prehrane.

Če na osnovi vseh teh dodatnih izplačil, ki so dejansko prejemek (in strošek za delodajalca) naredimo nov izračun skupne obdavčitve dela, dobimo precej drugačno sliko. Po njej je davčna obremenitev celotnih stroškov dela pri nižjih plačah v Sloveniji podobna kot v Avstriji, na Hrvaškem pa je obdavčitev dejansko višja. Pri višjih plačah (nad 4.000 evrov mesečnega skupnega stroška dela), so razmere obratne v Avstriji je davčna obremenitev nekoliko višja, na Hrvaškem pa nižja. Navzgor v Sloveniji pomembneje odstopamo samo pri najvišjih plačah.

Ti podatki o obremenitvi prejemkov iz dela verjetno najbolj ustrezno odražajo davčne obremenitve, saj moramo pač upoštevati vsa izplačila ljudem, čeprav ta praviloma niso del rednih statistik. To so ugodnosti, ki so se v Sloveniji uveljavile ter tudi uzakonile in prav je, da davčne obremenitve potem pogledamo celovito. Po teh podatkih, temelječih na dejanskih plačilnih listah, lahko sprejmemo sklep, da so davčne obremenitve plač v Sloveniji ne presegajo obremenitev v sosednjih državah. Pri nižjih prejemkih so dejansko nižja, posebno upoštevaje da v Sloveniji le 15 % zaposlenih prejema več kot 4.000 evrov mesečno.

Vir: konkretne plačilne liste, lastni preračuni

Tak sklep je seveda pomemben, ker se običajno navaja, kako nismo konkurenčni zaradi visokih obdavčitev dela; ta obdavčitev torej ni visoka, čeprav je tu potrebno poudariti, da na trgih konkuriramo s skupnim stroškom dela in ne s strukturo plač. Avstrijci imajo v povprečju več kot dvakrat višje plače (stroške dela na zaposlenega) in v tem pogledu ima naš delodajalec vsekakor konkurenčne pogoje. Drži pa, da so ljudje v manj razvitih državah EU plačani manj in z njimi s ceno delovne sile seveda ne moremo tekmovati, ker je pač življenjski standard v Sloveniji pomembno višji. To seveda zahteva višjo produktivnost, ki jo glede na manj razvite države dosegamo, v primerjavi z na primer Avstrijo smo še daleč za njo. Rešitev oziroma možnost za dvig plač je torej samo v dvigu produktivnosti, v več ustvarjenega na enega zaposlenega in ne v nižjih stroških dela in še manj v zniževanju davkov.

Glede na ta dejstva je mogoče zanimiva še tretja primerjava davčne obdavčitve konkretnih plač. V Sloveniji prejme gostinski delavec denimo mesečno skupaj 2.000 evrov (bruto plača plus prispevki na plačo in dodatki). Vse davščine na ta prejemek znašajo v Sloveniji okoli 33 %, v Avstriji pa 35 % in davčna obremenitev je torej v Avstriji višja. A zaposlen na enakem delovnem mestu v Avstriji prejme vsaj za polovico višjo plačo, torej skupaj 3.000 evrov, takšna plača pa je tam obremenjena že s 37 %. Če bi torej upoštevali, da je nivo plač za enaka delovna mesta v Avstriji vsaj 50 % višji, na Hrvaškem pa 20 %, dobimo primerjavo davčne obremenitve kot izhaja iz tretje slike o davčnih stopnjah glede na višino plače.

Vir: konkretne plačilne liste, lastni preračuni

Po tej realni primerjavi nivoja plač so davčne obremenitve v Avstriji za podobna delovna mesta kar okoli pet odstotnih točk višje kot v Sloveniji za večino zaposlenih. To izhaja tudi iz statističnih podatkov o povprečni davčni obremenitvi, predstavljeni na začetku teksta. Do 4.000 evrov bruto so višje tudi na Hrvaškem, bolje plačana šestina zaposlenih je davčno tam manj obremenjena. Glede na podatke o strukturi izplačila plač v Avstriji torej lahko z gotovostjo trdimo, da so tam davčne obremenitve prejemkov ljudi pomembno višje in podobno velja za večino razvitejših držav EU, kamor se želimo uvrstiti, pri čemer je seveda potrebno poudariti, da imajo zaradi tega Avstrijci višji nivo socialne varnosti (pokojnine, zdravstvo, otroške dodatke…).

Za večino zaposlenih imamo v Sloveniji nižjo davčno obremenitev tudi v primerjavi s Hrvaško, slabše pogoje pa imamo pri nekaj višjih plačah, izraziteje odstopamo pri najvišjih prejemkih, ki jih prejema nekaj tisoč ljudi v Sloveniji. Kot navedeno, višina davčne obremenitve plač sicer ne vpliva na konkurenčnost našega gospodarstva, a tudi sicer je praviloma nižja, če se primerjamo z državami, kamor želimo.

27 komentarjev

  1. Boris Nemec

    ne moti, ker se ljudje skrivajo pod psevdonimi. Zakonodaja bi tega ne smela dovoljevati. Komentarji samo tako da se pojavijo polna imena preko uradne registracije kot v primeru Bančnega poslovanja. Komentarji bi bili veliko manj žaljivi, bolj utemeljeni in koristni za vse,
    LP Boris Nemec

    • tohuvabohu

      Ne serji. Ves demokratični svet omogoča komentiranje z izmišljenimi imeni. Končno, kje pa piše, da je tvoje “ime” resnično?

  2. tohuvabohu

    Kaj je “davčna obremenitev stroškov dela”?

    To je traparija. Stroški niso davčno obremenjeni, obremenjene so plače. Res pa davki povečujejo stroške dela, a le tisti, ki jih plača izplačevalec. Pri obračunu davka na dobiček pa so stroški celo davčna olajšava.

    Btw, stroški dela niso samo plače. So tudi razna nadomestila, potni stroški, zavarovanja, izobraževanje, varnost in še marsikaj.

    Po mojem vedenju je s tem nesmislom začel Dušan Marmor, ki ima še več takih cvetk, na primer “fiskalni napor”.

  3. ren

    Najbolj so v Evropi obdavčeni Danci (vsi davki). Toda za tako visoko obdavčitev od države tudi nekaj dobijo.
    Pri nas pa gre od davkov veliko za korupcijo in tudi v privatne žepe. Najprej odpravimo in prepovejmo levičarstvo, potem se pa lahko piše take članke. Teh levičarjev imamo čez glavo, meni sedijo za vratom že od 29. nov. 1943 (Jajce!!)

  4. IVAN SIMIC

    Prosil bi še za primerjavo s Švico, Nemčijo, Slovaško, Španijo, Ciprom, ZAE in ZDA. Prav tako je potrebno navesti, koliko rente prejmejo posamezniki ob upokojitvi v navedenih državah in v Sloveniji. Primerjati Slovenijo le z Avstrijo in Hrvaško ni dovolj.

    • jaz

      V Italiji delodajalec izplača obvezne trinajste plače. Štirinajsto pa mora vsako leto nakazati na poseben račun. Ko se delavec upokoji in če je recimo delal štirideset let se mu takrat izplača vseh štirideset ..! (štirinajstih plač).. Tako je to v gnili fašistično kapitalistični državi. Kaj pa pri nas??? Če ima cca 1000 evrov plače je to 40000 evrov. Hej brigade hitite…

  5. jaz

    In še to! Če greš v sosednje države v nakup “košarice”, te stane za primerljive izdelke cc. 40% manj. Le od kot takšna razlika v ceni potrebščin?
    Si upate vprašati režiserje žametne revolucije kaj imajo v planu z to našo deželo?
    Po relativno uspešni prejšnji vladi so z umazano revolucionarno kampanijo izsilili to sran.. ki nam sedaj vlada. Se boste zagrizli v diagrame naše bodočnosti in rekli kakšno krepko? Ne ne, vem da ne boste. Nimate preddispozicij za to…

    • Ljudmila

      Prosim navajajte resnične podatke, katera živila so za 40% cenejša. Napišite košarico živil, kje ste jo kupili in v kateri državi.

  6. Miller

    @p.kos, če že omenjaš pokojnine, nikoli ne pozabi omeniti, da je Janša ZNIŽAL pokojnine od 80 % osneoe, na 57 %. Čez palec malo več kot polovico plače in pahnil na tisoče delavcev s polno delovno dobo v bedo ! TO je kriminal !
    S tem je vsem, ki so se upokojili od leta 2013 dalje, krade pokojnine za cca 300 eur / mesec !
    Zdaj pa pošilja svojega cucka rupnika, da rogovili po našem mestu.

    • P.Kos

      Za to pa imamo tebe, da ga omenjaš. Saj veš, da večina “spoštuje” tvoje mnenje.
      Pismeni bi prebral in razumel, da sem zapisal
      “… na podjetniškem nivoju “managerja” Goloba in na največjo žalost tudi že desetletja pred njim”.

      • Miller

        hoho, kako resnica peče…

        Dokazuješ, da si fundamentalistični vernik kulta Janishaja.

    • mario

      Miller, nehaj z b….. o % in da nas JJ pahnil v revščino, daj napiši Golobu in Svobodi, da takoj vzdignejo nazaj na 80%, imajo večino v državnem zboru. lahko celo zamenjajo dan za noč, če želijo.

      • Miller

        Lažnivi hinavec tov. Twito je sprejel ta zakon, s katerim se KRADE upokojencem in daje lenuharjem, upokojence pa je pahnil v bedo.

        Ampak razlagat članu Janishajevega kulta resnico, je izguba časa.

        Kaj ima s tem veze Golob ?

        • tohuvabohu

          Janševi vladi je pri pokojninah in podobnih zadevah svetoval Peter Pogačar, ki je zraven pri vseh vladah, tudi zdaj pri Golobčku. Torej “ima veze”. On je pravnik, ki ima težave s financami, na primer ne loči valorizacije in revalorizacije.
          Sicer pa lažeš, da se kar kadi. Nobenega zakona ni sprejel Janša, ampak koalicija, v kateri so bile tudi leve stranke.

    • TL

      Sem skopiral z Dnevnika iz leta 2013 (in Dnevnik, tukaj se verjetno strinjava, JJ nikakor ni bil naklonjen): “…odmerni odstotki v ZPIZ-2 niso primerljivi z odstotki odmere po ZPIZ-1. Novi zakon namreč namesto dosedanjega bruto odstotka uveljavlja tako imenovani neto odmerni odstotek starostne pokojnine (glej tabelo na strani 4), kar pomeni, da je končni neto znesek pokojnine v obeh primerih enak. Prej je bilo na primer pri nekom zapisano, da bo prejemal pokojnino po 80-odstotni odmerni stopnji, kar pa je v resnici pomenilo, da bo dobival le nekaj višjo pokojnino od 60 odstotkov svoje plače. Skrajno zapleteni valorizacijski količnik zagotavlja horizontalno enakost med upokojenci, ki so se upokojili v različnih obdobjih. Ob tem pa zakon tudi določa, da se valorizacijski količnik ne bo več zniževal (po reformi leta 1999 bi se do leta 2023 pokojnine nižale za pol odstotka na leto)…”

  7. jaz

    Vaši izračuni so verjetno zelo točni. Niste pa dodal podatka, da so tiste primerjalne države kapitalistične!!! In da ustvarijo dovolj dodane vrednosti da takšno socialo omogočajo. Mi hočemo takšno socialo ki ima kapitalistično podporo in kjer je kapital spoštovan. Zakone te sociale pa nam pišejo tisti ki bi kapital z bajoneti naterali v morje !!
    To objavite gospod Kordiš in izračunajte koliko dodane vrednosti morajo državljani ustvariti da bo socialna obremenitev vzdržna. Kajti 50 odstotkov od šest tisoč evrov ki ti po poračunu sociale ostane v žepu je najbrž nekaj več kot 50 odstotkov od 1300 evrov. TO IZRAČUNAJTE GOSPOD KORDIŠ!!! TO! S temi 50 odstotki se živi!!

  8. APMMB2

    S podrobno analizo se da ugotviti in dokazati, da imajo ribe perje.
    Preprosto pa je potrebno primerjati Frančeka, ki delav v Sloveniji in zasluži. Potem pa iti v Avstrijo, kjer podobni Franček dela. Razlika v plačah je kakšnih 20-30%. v korist onega v Avstriji.
    Oba delata enako delo. Zakaj nastane razlika?
    V diagramih je ni, v denarnici pa je.
    Pa nam profesor Bine pojasni, da je dodana vrednost v Avstriji veišja, sajje Avstrija tehnološko bolj razvita.
    Avstrija ima zelo razvit turizem. Ali so sobarice v Avstriji opremlejene z učinkovitejšo tehnologijo?
    podobno velja za klenerje, kuharje in ostale?
    Lahko profero Bine pojasni kje je razlika?

  9. P.kos

    G. Kordež, vam pokojnino morda daje država. Dejstvo pa je, da si pokojnino v svoji polni delovni dobi vsak zaposlen prisluži in zasluži. Izračunajte si vse odhodke za pokojnine iz bruto-bruto plače posameznika in jih obrestujte tako kot bi moral za kapital skrbeti dober gospodar, vključno z obrestovanjem glavnice za izplačila v pričakovani dobi upokojenca.
    Na žalost je ta država, ki jo z davki zalagamo državljani Slovenije na podjetniškem nivoju “managerja” Goloba in na največjo žalost tudi že desetletja pred njim. In je za to zelo, zelo slab gospodar. Pokojnine, ki bi morale realno biti 2x višje, pa dodatno stagnirajo z vsako inflacijo in socialistično prpagandno “akcijo”, da za vsakega upokojenca delata že dva aktivno zaposlena ipd. Nihče ne dela za upokojenca. Pokojnino si je sam prislužil. Dejstvo je, da mu ta država iz že prisluženega dejansko krade.

  10. uroš gabrijelčič

    So se zaradi vaših navedb Štajerci raje zaposlovali v Magni Aut in ne v Magni Slo?

    • deni

      Hm, najbrž so izračuni res pravilni. Ampak catch je drugje. Davki pač obstajajo od pamtiveka in država marsikaj oprosti, samo plačevanje davkov ne. Seveda srednji sloj je najbolj obremenjen, tisti res bogati tajkuni pa denar skrivajo po davčnih oazah kot kača noge. ali pa njihovi pravniki poiščejo luknje v zakonu. Point je v dejstvu, kako in za kaj se sredstva porabi. Dokler bodo šla večina za plače vedno bolj razbohoteni birokraciji o kakšni optimistični perspektivi ni govora. Ogromen delež pa gre sociali. Smo socialna država. Drzi. In pravilno, da se pomaga. Ampak, tistim, ki zasluženo prejemajo pomoč in razne ugodnosti, ne pa vsem po vrsti in mladim, ki se dela ogibajo kot hudič križa. In konec koncev profitirajo več kot mi upokojenci, ki smo 40 let delali ter plačevali DAVKE. in vse ostale prispevke. Po preprosti kalkulaciji 2x vržen denar, ki izpuhti nekam v tri krasne.
      V Sloveniji multimilijonarjev ni. Recimo Boscarol. Lahko bi svoj denar nakazal v neko eksotično banana republiko in živel ko bog.. Vendar se je odločil za investicije v Sloveniji, čeprav bije boj z birokracijo. Seveda ob njegovih načrtih levičarji norijo in bi ga najraje utopili v žlici vode. Zakaj je fevdalizem propadel, ker so v stoletjih davke porabljali za razne dvorce in za razkošno življenje, ter dvigali davščine do neba. in je ljudstvu prekipelo. Seveda vsaka vstaja prinese s seboj, pametnejse in bolj znajdene ljudi. Bodoče kapitaliste
      Dokler ni nastali sloj kapitalistov, investiral sredstva v vedno nove stroje. in moderniziral proizvajalnih sredstev. Seveda so si potem, tudi sami privošcili razkošje.
      Na račun poceni delovne sile, vendar so za razliko od bivše gospode, vsaj delavcem plačevali mezde. Sledilo je težko življenje delavcev, vendar to ni današnja tema, temveč drugo poglavje zgodovine.

      • P.Kos

        V fevdalizmu so davke dvigali do 10% – desetine. Pa so se Gubec in njegovi uprli. Mi pa davek na davek in sklonjena glava.

  11. juhejfantje

    Dejan in Tilen sta šla malo lučke gledat in dajeta članke, ki sicer niso slabi, kot pripravo na predbožični notranjepolitični pok, ali kaj. #wtf

    • slehernik

      Bojim se, da nedavni blebet z najvišjega mesta in tole o nizkih davkih kaže, da gre za zunaj in znotraj usklajeno politično akcijo vrhuške, s katero naj bi pripravljali narod na bližnji katastrofalen padec standarda?

      Tudi vdor domnevno tujih hekerjev v HSE se zdi sumljiv.
      Sprašujem se: kaj pa, če so hekerji domači? Mogoče so kje pustili “prstne odtise”…

      • slehernik

        Ah ne, verjetno se motim!
        Kajti “naši” pa niso taki…

      • deni

        Najbrž so pustili, odtise namreč. Vendar jih je kakšen “nesposobnež po pomoti” zbrisal. Se zgodi tudi najboljšim.

      • ren

        Tudi sam sem takoj pomislil na to, da so hekerji domačini. golobu in o golobu ne verjamem nič. Tisti gips na nogi in zraven bergle je kaj hitro izginilo. Ne verjamem, da so mu operirali kilo. Izgovor!!! Verjamem pa, da je bil na “bolniški” in ne na bolniški brez narekovajev.
        Vsak vaški posebnež je bolj verodostojen kot golob. Zakaj gojimo tega osebka??? Zažira nas!!!

    • deni

      Spet se je oglasil neki provokator. Samo toliko. Menda so bili po letu 12 na oblasti Bratuškova. Cerar ter Šarec z glavnim penzionistom Erjavcem. Kaj so naredili, nič. Upokojil sem se ravno ob padcu Šarčeve vlade z začetno pokojnino za polno delovno dobo 555 evrov. V naslednjem letu dni sem prispel na 670 evrov. Corona in inflacija nizka ter razni dodatki. V ptičjem letu in pol ob 10 in več % inflaciji ubogih 30 Evrov.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Pravljica o 9. maju – Saj niso mogli vedeti, kakšno svobodo prinašajo

Dokument o vojaški predaji Nemčije v drugi svetovni vojni je bil prvič podpisan 7. maja ob 2:41, nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20. Hitler se je s svojimi pajdaši poslal na drugi svet že 30. aprila, Berlin je padel 2. maja. Naši osvoboditelji so po pranju lipicancev, šivanju uniform in usklajevanju scenarijev “vkorakali” v prazno Ljubljano po “hudih bitkah na Orlah” 9. maja zjutraj. 

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Dan upora proti okupatorju, kot se imenuje 27. april, nekoč znan tudi kot Dan Osvobodilne fronte, ne bomo obeležili na klišejski način. Torej nobene “polarizacije”, ki bi poudarjala eno ali drugo stran v državljanski vojni, do katere je prišlo zaradi invazije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Zgodovina pogosto pozablja, da Jugoslavija ni kapitulirala nič hitreje kot mogočna Francija in da so bili boji proti okupatorjem srditi. Poseben poudarek tokrat dajemo avtentičnemu zgodovinskemu viru, Slovenskemu poročevalcu: ta je bil maja 1941 posvečen veliki tragediji, ki je zadela Slovence, vendar je krivdo za vojno naprtil vsem imperialistom tega sveta, nikakor pa ne le Nemčiji ali Italiji. Zakaj so bili v kasnejši Osvobodilni fronti tako previdni in zadržani do Hitlerja, kot razkriva faksimile Slovenskega poročevalca?

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.