Gospodarski minister Matjaž Han je povedal, da so na njegovem ministrstvu pripravili akcijski načrt, s katerim bi v Sloveniji dodano vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v naslednjih letih povečali na 100.000 evrov. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu je vsekakor ključen kazalec razvitosti države, določa nivo in gibanje BDP, od nje je odvisna tudi višina prejemkov zaposlenih. Zaradi tega se tudi vsa ekonomska stroka strinja, da povečevanje produktivnosti, torej ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, ključna naloga naše ekonomske politike.
O ciljih ali željah smo poenoteni, težava je v izvedbi. Ekonomist Mojmir Mrak pravi, da v državi obstaja jasen načrt, kako povečati produktivnost in tudi minister Han se strinja, da mora biti povečanje produktivnost glavna strateška usmeritev Slovenije. Omenjeni akcijski načrt namreč predvideva, da bi Slovenija postala središče za raziskave in razvoj v Evropi. A Mrak meni, da ima vlada več drugih pomembnejših prioritet, kot je konkurenčnost, in zato na tem področju kakšnih pomembnejših premikov ni.
Zakaj vlada Roberta Goloba ne izvaja omenjenega načrta povečanja produktivnosti, sicer ni razumljivo, če je tako “jasen”, a ta dilema zahteva precej širšo razpravo. V nadaljevanju bomo prikazali nekaj podatkov o gibanjih naše produktivnosti – ali če hočete konkurenčnosti, ki nudijo nekaj dodatnih informacij o razumevanju navedenih dilem. Verjetno ima sicer tudi aktualna vlada močan interes za dvig produktivnosti (BDP, rasti), a mogoče ti jasni načrti vseeno niso tako enostavno izvedljivi.
Do 100.000 v petih letih
Začnimo torej z omenjenim ciljem 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030. Koliko so takšni cilji sploh lahko realni tudi ob spremembi ukrepanja ekonomske politike in večji vključitvi stroke, ki poti do teh ciljev pozna? Pri tem lahko izhajamo iz navedenega cilja in se ne obremenjujemo s tem, kaj točno ta številka zajema. Vsekakor so ključni okvirni cilji, usmeritve in aktivnosti, a ob tem vseeno ni kdaj odveč pogledati tudi to, kaj se za temi številkami skriva, da potem vsaj v tem pogledu nekoliko bolj poenotimo mnenja.
Pri takšnem navajanju ciljev namreč pogosto manjka vsaj nekoliko podrobnejša opredelitev. Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah je zadnjih 10 let v Sloveniji res porasla za 58 %, a tri četrtine tega porasta je posledica rasti cen. Realna rast je bila le dober odstotek letno. Razumljivo je torej prvo vprašanje, ali načrti vključujejo tudi rast cen, ali je mišljena realna rast brez vpliva cen kot tudi običajno spremljamo gospodarska gibanja. V zadnjih petih letih je bil vpliv cen res velik in načrtovalci se mogoče nadejajo ponovne inflacije, ki bi jim olajšalo doseganje ciljev. Podobno kot so si pred leti zadali cilj 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in ga celo uresničili – a predvsem zaradi inflacije in ne zaradi povečane produktivnosti. Pri ocenah tudi za nazaj praviloma nikoli ne boste prebrali kakega pojasnila, koliko je k izboljšanju podatkov prispevala inflacija.
Drug pomemben podatek je vsebina tega kazalca. Kadar podatke o dodani vrednosti na zaposlenega navaja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ali Ministrstvo za gospodarstvo, imajo v mislih dodano vrednost, ustvarjeno v gospodarskih družbah. AJPES ločeno zbira podatke o poslovanju vseh gospodarskih družb v Sloveniji. Teh je bilo po podatkih te agencije lani 77.000 in so ustvarile preko 90 % dodane vrednosti celotnega gospodarstva, preostalo dodano vrednost ustvarjajo samostojni podjetniki in drugi poslovni subjekti, katerih skupno število (vključno s podjetji) je preko 240.000.
Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah je lani znašala 63.800 evrov – in to je podatek, ki se najpogosteje uporablja pri določanju ciljev in spremljanju dosežkov.
Gibanje tega podatka, preračunano v stalne cene, je za zadnjih osem let prikazano na prvi sliki z rdečo črto na vrhu. Za oceno realnih gibanj je smiselno podatke spremljati v stalnih cenah, torej po izločitvi rasti cen. Pri tem smo uporabili enak deflator, kot ga uporablja statistika pri izračunu realnih gibanj BDP in dodane vrednosti za gospodarske dejavnosti, tako da je izračun dokaj točen, podatki med leti pa primerljivi. Vse gospodarske družbe (podjetja) s 543.000 zaposlenimi so tako lani ustvarile 34,7 milijard evrov dodane vrednosti ali 63.800 evrov na zaposlenega. Podatek za leto 2017 je znašal 57.500 evrov po stalnih cenah zadnjega leta, kar pomeni povprečno letno rast v višini 1,5 %.
Bolj realnih je 70.000
Če bi torej nadaljevali z dosedanjimi trendi, potem bi se v realnih vrednostih leta 2030 lahko približali številki 70.000 evrov na zaposlenega. Če pa bi akcijski načrt in priporočila stroke “delovala” in mogoče dosegli letno rast 2%, pa pridemo do okoli 72.000 evrov na zaposlenega. S pomočjo pričakovane zmerne inflacije celo na 80.000, a za tak izračun trenutni trendi kažejo bolj slabo perspektivo, saj bomo letos zadovoljni že manjšo rastjo. Da ne omenjamo zapletenih makroekonomskih razmer v svetu. V tem kontekstu so seveda cilji 100.000 evrov na zaposlenega neke simbolne vrednosti, ki z realnimi pričakovanji niso povezani. Tudi če bi začeli s sicer nujno “novo razvojno strategijo Slovenije”, o kateri se zadnje časa več govori in zlasti piše.
Pri spremljanju teh kazalcev se praviloma pogovarjamo o dosežkih najbolj propulzivnega dela gospodarstva – gospodarskih družb. Seveda pa celotno gospodarstvo predstavljajo tudi drugi poslovni subjekti in ljudje zaposleni v drugačnih oblikah dela, kot so samostojni podjetniki, kmetje in druge. Te dodatno zaposlene zajema Statistični urad (SURS) pri izračunu BDP in dodane vrednosti na nivoju celotne države. Ti izračuni se potem tudi uporabljajo za primerjavo z drugimi državami in za oceno položaja Slovenije v okviru Evropske unije, so relevantni samo ti podatki.
Z odebeljeno modro črto so zato na naslednji sliki prikazani podatki o gibanju celotne dodane vrednosti v državi, preračunano na enega zaposlenega na način, kot jih objavljajo statistični uradi Slovenije ter celotne Evropske unije. Ta dodana vrednost in zaposlenost zajema tudi javni sektor, banke, implicitno vračunane najemnine ter vse ostale poslovne subjekte na področju gospodarstva. Tako izračunana dodana vrednost, preračunana na zaposlenega in primerljiva z drugimi državami (prikaz v nadaljevanju), je lani v Sloveniji znašala 53.800 evrov ali 8,4 % več kot pred sedmimi leti, merjeno v stalnih cenah. Celotna produktivnost po tem kazalcu je tako v državi od leta 2017 rasla po le 1,2 % letni stopnji. Dodana vrednost se je letno sicer realno povečevala za 2,7 %, a za to smo angažirali vsako leto tudi 1,5 % več zaposlenih in rezultat je skromna rast. In še to v relativno ugodnem okolju.
Celotno gospodarstvo ne dosega niti 49.000
Pozoren bralec se bo vprašal, kje je razlika med rezultati gospodarskih družb in rezultati celotne države. Deloma na to vpliva javni sektor, bančni in nepremičninski sektor, a tudi če iz izračuna izločimo te dejavnosti, nam rezultati celotne gospodarske dejavnosti v državi še vedno kažejo skromno rast. Ti podatki so prikazani s prekinjeno modro črto, ki nam pove, da vsi subjekti gospodarstva skupaj ustvarjajo le 48.700 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, torej kar četrtino manj kot v podjetjih. Skupni rezultati za državo torej še nekoliko manj obetajoči, kot če gledamo samo gospodarske družbe.
In kje je razlika?
Statistični uradi po državah v izračunih BDP (nacionalni računi) upoštevajo vse zaposlene v državi in po teh podatkih je bilo lani v Sloveniji zaposlenih kar 1,1 milijona ljudi. V dejavnostih, kjer je pretežno prisoten javni sektor (šolstvo, zdravstvo in sociala ter dejavnosti uprave in obrambe), je bilo zaposlenih skupaj 214.000, preostalih 880.000 pa v zasebnih gospodarskih dejavnostih. Od tega je po zadnjih podatkih AJPES v gospodarskih družbah zaposlenih 543.000. To pomeni, da je v vseh drugih oblikah podjetništva, vključno s samostojnimi podjetniki, zaposlenimi v bankah, s kmeti, samozaposlenimi po pogodbah ter ostalimi zaposlenih preko 300.000 ljudi. In po evidencah Statističnega urada vsa ta armada zaposlenih v Sloveniji v povprečju ustvarja le 23.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Torej le tretjino tistega, kar povprečno ustvari zaposlen v gospodarskih družbah. Ta podatek ima največji vpliv na relativno nizko dodano vrednost v Sloveniji (in potem plače) v primerjavi z razvitimi državami, saj skupne rezultate glede na podjetja zniža kar za četrtino (!).
V državi se pogosto pogovarjamo o nizki produktivnosti, o potrebnih izboljšavah, a ti podatki kažejo, da se v vseh teh analizah in ocenah zanemarja segment vseh ostalih zaposlenih, ki ustvarjajo bistveno manj kot v podjetjih – ali pa mogoče tudi ne prikazujejo vseh učinkov. S prekinjeno rdečo črto je na prvi sliki prikazan rezultat produktivnosti (dodana vrednost na zaposlenega) za vso to množico ljudi, ki bi vsekakor zahtevala posebno pozornost, če iščemo rešitve za dvig produktivnosti v državi.
Ugotavljamo, da nam manjka zaposlenih, a tretjina vse delovno aktivne populacije ustvari toliko manj in ima posledično prejemke v višini le tretjine povprečnega zaslužka zaposlenih v podjetjih. Nedvomno je to področje, ki ga nikjer posebej ne omenjamo, a nam najbolj znižuje dodano vrednost in tudi BDP na posameznika primerjalno s povprečjem EU, vključno s prejemki zaposlenih.
Da bi ocenili še ta vpliv, smo na drugi sliki primerjali dodano vrednost na zaposlenega ter tudi prejemke zaposlenih s povprečjem razvitih ali izvornih držav EU. Praviloma se sicer vedno primerjamo s povprečjem EU, a to se zaradi vse večjega vpliva novih članic EU spreminja in primerjava s prvotnimi, praviloma bolj razvitimi državami, je verjetno ustreznejša. Tu bi sicer spet lahko primerjali povprečje celotne dodane vrednosti v državi in vseh zaposlenih, a na sliki prikazujemo samo gibanje v širši dejavnosti Industrija, ki mogoče najbolj plastično prikazuje gospodarski položaj oziroma razvitost Slovenije.
S spodnjo rdečo črto je prikazano gibanje dodane vrednost samo v dejavnosti Industrija po stalnih cenah v Sloveniji za zadnjih 30 let. Kot vidimo, smo uspeli dodano vrednost na zaposlenega v industriji realno dvigniti skoraj za trikrat (preračun je v stalne cene leta 2024) ali po stopnji 3,8 % letno. Ta rast je bila precej višja kot povprečna rast dodane vrednosti (2,0 % na zaposlenega) ali BDP. Z avtomatizacijo proizvodnih procesov so namreč v industriji možni precej večji dvigi produktivnosti kot v storitvenih dejavnostih. Ta rast je tudi omogočila, da smo iz nekdanje le četrtine produktivnosti lani prišli na 54 % povprečja razvitih držav. Vsekakor velik skok – a produktivnost naše industrije je vseeno še vedno le dobro polovico rezultatov, ki jih dosegajo v razvitih državah EU. V storitvenih dejavnostih (brez javnega sektorja) smo nekaj višje, a še vedno le 64 % povprečja razvitih. Seveda temu lahko sledi hiter komentar: nič novega – saj vemo, da smo slabši. A te številke bi bilo dobro pogledati ravno v luči zgornjih ugotovitev, da nam te rezultate znižuje ravno množica zaposlenih z izjemno nizkimi učinki. To pa potem povezati s še vedno prisotnimi ocenami, kako nam manjka zaposlenih. Dejansko jih ni tako malo, le da vsi ostali delajo zelo neučinkovito in tudi za nizke prejemke (menda!?).
Na tej drugi sliki pa je še en pomemben podatek: kako se gibljejo prejemki zaposlenih v tej dejavnosti glede na povprečne prejemke zaposlenih v razvitih državah. Kot vidimo, ti približno sledijo rasti produktivnosti, pri čemer v Sloveniji glede na rezultate poslovanja namenjamo za plače ves čas nekaj večji delež ustvarjenega. Podobna gibanja so tudi v dejavnostih storitev, torej ostalega dela ekonomije, kjer namenjamo za plače nekaj večji delež dodane vrednosti in zato je povprečni prejemek zaposlenih v Sloveniji glede na prejemke v razvitih državah nekoliko višji kot primerjava dodane vrednosti.
Iz teh podatkov lahko potegnemo različne, a zelo pomembne sklepe. Podjetniki bodo hitro zaključili, da v Sloveniji dajemo za plače večji delež kot v razvitih državah, kar bodo pospremili z ugotovitvijo, da pač preveč. Drži, v tujini je delež dobičkov višji, a to je predvsem posledica večje avtomatizacije industrije, več vloženega kapitala, ki zato prejema tudi nekaj večji delež ustvarjenega. Še bolj pomemben zaključek pa je, da je višina plač pač odvisna od ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, od produktivnosti. Industrijska podjetja v tujini uspevajo z inovacijami, boljšo organiziranostjo in opremljenostjo ustvarjati višjo dodano vrednost in zato tudi bolje nagrajujejo zaposlene.
Povprečna dodana vrednost v industriji na zaposlenega v razvitih državah je bila 115.000 evrov, v Sloveniji pa 62.000 (po nacionalnih računih). Na osnovi teh rezultatov so slovenski delavci v dejavnosti Industrija v povprečju prejeli 3.000 evrov mesečno (zaokroženo), na Zahodu pa 5.000. Zanimivo je potem vprašanje, ali smo v Sloveniji konkurenčni. S takšnimi stroški delavca – ob dejstvu, da je verjetno podobno usposobljen kot v Avstriji ali Nemčiji – je pravzaprav naš podjetnik konkurenčnem podjetniku iz teh držav. Težava je v tem, da z vloženim delom (in kapitalom) pri nas zaslužimo le 62.000 in ne 115.000 evrov na delavca. Kaj je razlog in kako to izboljšati, je seveda ključno vprašanje in srž ekonomske politike in ga s tem tekstom ne rešujemo.
Pomembno je zavedanje, da premik v višje prejemke dosežemo samo s povečanjem dodane vrednosti in ne s prerazporejanjem strukture plač.
To zavedanje je potrebno izpostaviti, ker se danes pretežni del razprave okoli konkurenčnosti našega gospodarstva giblje, ali bomo od teh 3.000 skupnega mesečnega stroška dela namenjali 1.250 evrov za vse davščine ali 1.150 evrov. Ni problem v tem. Ključ je v višini ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, kaj spremeniti, da bomo dosegli 70, 80 ali 100.000 evrov, kako postaviti novo razvojno strategijo, ne pa da iščemo rešitve v drugačni davčni politiki, kot je razumeti iz vsakodnevnih izjav. Avstrijci ustvarijo v industriji 111.000 eur dodane vrednosti na zaposlenega in jim v povprečju namenijo 5.800 evrov mesečno, pri čemer je delež davkov v tem izplačilu celo večji od slovenskega. Mi pa iščemo rešitev v sto evrov nižjem davku na plače!
Na vsakih 100 evrov plače kar 200 evrov davkov
Ob tem je seveda potrebno izpostaviti obdavčitev najvišjih plač, ki je v Sloveniji res izjemno visoka in to je segment, ki zahteva popravke. Na vsakih 100 evrov neto izplačila, je pri prejemkih nad 8.000 evrov mesečno kar 200 evrov davščin! Gre sicer za manjše število zaposlenih, okoli 15.000, vendar v javni blagajni ta dober odstotek zaposlenih prispeva preko milijarde evrov, kar nedvomno omejuje prostor za korekcije. Pri tem se moramo zavedati, da potencialno možno znižanje še vedno ne bo privabilo prav dosti mladih strokovnjakov, ki jim je že 20 ali 30 % obdavčitev (pre)visoka.
Pri ostalih prejemkih pa je obdavčitev v Sloveniji primerljiva oziroma nižja kot na primer v Avstriji ali na Hrvaškem. Vsekakor s temi korekcijami v davkih nikakor ne moremo reševati razvojnega zaostanka Slovenije, za kar so potrebni drugi vzvodi in poteze. A ko preberemo, da bomo potrebovali še najmanj deset let, da naredimo cesto do Hrvaške ali 8 let da prestavimo daljnovod v Krškem za potrebe NEK2 – na to je opozoril Aleksander Mervar, generalni direktor ELES -, potem smo res lahko skeptično do razvojnih prebojev v državi.
Če ne znamo urediti tega, kar je popolnoma v naših rokah, bo toliko težje na področjih, kjer smo stranski igralec. A tam so vsaj niše, ki jih lahko izkoriščamo.
Matjaž Han niti ne ve kako se to zgodi in k sreči nit ne misli v karkoli posegat, ker je to zgolj bedasta predvolina floskula…
Pozabil – in kdaj bo g. Han ta Akcijski načrt 100.000 predstavil javnosti? Kaj ni njegova naloga, da deluje, ne pa govori, kaj bo ponudil v naslednjem mandatu – če bo izvoljen??? Torej, ko si enkrat na vrhu, delaš le za to, da boš na vrhu ostal, ne pa rešuješ probleme. (Pri nas na vrhu ostajaš z obljubami, ne pa z delom, ker Slovenci neverjetno hitro pozabijo.)
Politiki pač nekaj morajo reči. In mediji morajo nekaj zapisati. In BDP na prebivalca in Dodana vrednost na zaposlenega in državljani katere države so bolj srečni,… V popularni seriji Yellovstone odvetnik v prvi minuti serije reče: #Država Montana nikoli ni merila napredka svoje države po velikosti mest. Mi merimo napredek po vplivu teh mest na ljudi in na zemljo okrog mest, zemljo, ki nas hrani, nam daje vodo in nam hrani dušo…#
Kot je g. Kordež zapisal med drugim – težko je pravilno meriti dodano vrednost. Še posebej, če ne upoštevamo elementa povečanja cen in inflacije ….
V gospodarstvu mora biti cilj konkurečnost in država mora pri tem podjetja podpirati in ona bodo zaposlenim in državi to pomoč vračala. So pa podjetja, ki pa ne potrebujejo konkurenčnosti. Ker so edinstvena, tradicionalna ali pač “zanimiva” v določenem trenutku in posledično ustvarjajo nenormalne prihodke in posledično je njihova dodana vrednost neprekosljiva. Primeri so recimo Labulu – v enem dnevu 1.6 mrd prihodka ali najbolj poslušane pesmi, ki nimajo nobene vrhunskosti, pa so prinesle nepredstavljive zaslužke….
Kaj je naloga politike – ustvariti konkurenčno okolje – v primerjavi z okolji drugod – torej mora razmišljati kot podjetje – prilagajati pogoje, upravljati državo gospodarno in omogočati zaposlenim visok življenjski standard…
Presenetljivo kvalitetni komentarji na temo gospodarstva in ekonomskega razvoja.
Sam se vedno bolj sprašujem, ali pod slovenskim ekonomskih površjem brbotajo kakšna hujša neskladja, ki nas bodo zopet iztirila kot takrat 2008.
Če se spominjate je 1991-2008 vse izgledalo super, gradualizem, ki naj bi nam bil pisn na kožo, visoke stopnje rasti na leto (še posebej, če se pravilno spominjam do l. 2000), nastajanje novih podjetij, vedno bolj polna blagajna, potem pa 2008 in kolaps vseh gospodarskih podsistemov začenši z gradbeništvom ter bančništvom.
Začuda nihče ni vedel, da imamo v gradbeništvu balon (in da mora gradbeništvo delovati proticiklično) in začuda smo povsem spregledali strukturne (kreditne) težave v slovenskih bankah.
Bili so določeni manjši znaki, npr. 2002, ko je vlado od Drnovška prevzel Rop smo že imeli izjemno nizke stopnje rasti in takrat so nas mediji prvič blj pod drobnogledom primerjali z Višjegrajci, ki so takrat bistveno močneje rastli.
Kjer spizdijo 100 mlrd $ “i nikome ništa” ,tam je zmeraj vse v nalepšem redu.👍
Papir (internet) prenese vse,matematika in iq slovencev pa na srečo (žalost) ne.
Kaj boste naslednjega nacionalizirali,jebeni mongoloidi ? 👍
Kaj pa tista SD predvolilna : 30 dni do specialista ?
Spomnimo se SD predvolilne obljube: V 30 dneh do specialista.
Da ne bi odkrivali tople vode:
Konkurenčnost gospodarstva ni mogoče zreducirati na BDP, produktivnost ali stopnjo zaposlenosti; meriti jo je mogoče le z upoštevanjem kompleksne matrice političnih, socialnih in kulturnih dimenzij.
Gospodarska konkurenčnost je sinonim za kakovost življenja ljudi, pri čemer imajo vlade enako pomembno vlogo kot podjetja. Kako? Zakaj? In na kakšen način vpliva nenehno spreminjajoče se makroekonomsko okolje?
IMD World Competitiveness Center s svojim vodilnim svetovnim razvrščanjem konkurenčnosti že 37 let zagotavlja podatke in analize prav o tem.
Uporablja globalni, regionalni, podregionalni, gospodarski in »človeški« pogled, pri čemer uporablja zunanje trdne podatke in rezultate lastne raziskave med visokimi vodstvenimi delavci v 69 svetovnih gospodarstvih.
Najnovejša izdaja je bila objavljena junija 2025.
Učinkovitost vlade je ključnega pomena za boj proti socialnim razlikam in ohranjanje gospodarstva nad vodo Švica, Singapur in Hongkong so bili v svetovnem razvrstnem seznamu konkurenčnosti IMD za leto 2025 imenovani za najbolj konkurenčna gospodarstva na svetu, Kanada, Nemčija in Luksemburg pa so se najbolj izboljšali med prvimi 20.
Rezultati, poročilo in spremna bela knjiga za vodstvene delavce prikazujejo spreminjajoče se globalno okolje. Regionalne razlike ostajajo, v vzhodni Aziji, zahodni Evropi, zahodni Aziji, Afriki in Južni Ameriki se pojavlja nov zagon, učinkovitost vlade pa postaja temelj za dolgoročno odpornost. Učinkovitost vključuje prožnost, vključnost in napredne politične okvire.
„Močne valute se pojavljajo kot pokazatelj dolgoročnega uspeha,“ je dejal Arturo Bris, direktor Svetovnega centra za konkurenčnost. „Hkrati reorganizacija globalnih trgovinskih mrež razkriva, kako dostopne države delujejo v svojem najboljšem interesu, in konsenz se kaže kot dobra stvar za gospodarstva, v ostrem nasprotju z učinki polarizacije.“
@miro – citiram vaš izsek…
“(Konkurenčnost gospodarstva ni mogoče zreducirati na BDP, produktivnost ali stopnjo zaposlenosti; meriti jo je mogoče le z upoštevanjem kompleksne matrice političnih, socialnih in kulturnih dimenzij.
Gospodarska konkurenčnost je sinonim za kakovost življenja ljudi, pri čemer imajo vlade enako pomembno vlogo kot podjetja. Kako? Zakaj? In na kakšen način vpliva nenehno spreminjajoče se makroekonomsko okolje?)”
***
Prav to je moja teza/hipoteza. Zakonitosti trga/starih ekonomistov se ne vrže proč, ampak se jih nadgrajuje z novimi spoznanji kako trg žal ne more več reševati vseh problemov v družbi in državi, ampak je tudi država postala tisti pomembni odločevalec o razvojni prihodnosti neke konkretne države in družbe.
Tukaj pa nastopi paradoks. Čeprav je večina populističnih politikov izobražena le te še vedno ločim od pravih državnikov. Tukaj se namreč spopadata dve zakonitosti: Ali je pomembneje samo to, da pridem na oblast – ali je pomembno upoštevati kompleksno matrico sodobnih razvojnih modelov v moderni ekonomiji in ostalih vedah.
Tukaj pa pride do izraza nepisano pravilo levičarjev in levih vlad, da se mora gospodarstvo nadzirati kolikor se le da. In ko pričneš nadzirati gospodarstvo pričneš nadzirati še vse ostale podsisteme – in levičarski sistem gre v franže.
Do nasprotij pa prihaja še iz enega pomembnejšega razloga. Ko število milijonarjev in milijarderjev presega določeno limitno vrednost – postanejo ti pravi odločevalci iz ozadja. In zopet sledi paradoks. Predsedniki vlad/držav se zopet opirajo nanje, če želijo biti izvoljeni – in razvojna znanost je zopet v drugem planu.
Gospodarska konkurenčnost je pojem, ki ga levičarji najbolj sovražijo – to pa vzpodbuja desno elito, da so še bolj konkurenčni in mora zato nujno priti do trka dveh povsem nasprotnih razmišljanj. Tako dobimo na eni strani države, ki so še bolj razvite in na drugi strani države, ki so podobne bolniku, ki ima bolezen za katero še niso iznašli ustreznega zdravila. Lep dan.
Trg je kot energijski zakon, ce ga ne vzames resno, te povozi. Ce ga vzames resno, lahko izplavas, a le na racun tistih, katerim ne uspe.
V globalizirani druzbi je trg platforma, arena na kateri gre za tekmo. Hitrejsi in boljsi zivijo bolje, pocasnejsi slabse. A to ni najhuje. Hitrejsi zasluzijo vec kot nujno potrebujejo tekmovalci in to porabijo za svoje lastne pocasneze, katerim placajo prezivetje (=socialo). Pocasni tega zasluzka nimajo, zato imajo socialne probleme (=revscino, emigracijo, beg inteligence).
Ta hitri svoj sistem imenujejo socialno-trzno gospodarstvo. To funkcionira, ce se financira z izvozom (=socialo placajo drugi, uvozniki).
Zadeva ima Turbo princip; cimbolj je nekdo uspesen izvoznik, tem bolj harmonizirano druzbo si lahko privosci in je zaradi tega se bolj uspesen. Skoraj nemogoce ga je ustaviti.
Na drugi strani so „loserji“, ki vedno bolj hlastajo za zrakom in nikoli ne pridejo na zeleno vejo. Ta hitri jih na trgu dobesedno zmeljejo. V nobeni stvari niso konkurencni.
Pred kratkim sem bral knjigo o tem kako se pridobiva kobalt, ki ga vsi krvavo rabimo. V bistvu rudo dobesedno z rokami grabijo iz zemlje otroci, zenske, cele druzine, na stotisoce njih; zasluzijo maksimalno za hrano, ce je vse v redu; ampak navadno se kaj zgodi, recimo luknja, ki naj bi bil rudnik, se podre in zasuje par deset „rudarjev“. In tako vsak dan. To je trg, platforma. Tega nihce noce registrirat, ker je prevec za nase mozgane.
Trenutno se v medijih strasno jamra glede nepravicnih carin. Ampak, ce pogledamo malo nazaj kako se je reguliral trg med velikima igralcema USD in DM. Okoli leta 60 je bil dolar vreden 4,2 marke. Potem je vsakih nekaj let razmerje padlo, dokler ni bil na koncu dolar samo se 1,3 marke. To je trg in konkurencnost. Valuto so umetno znizevali, da se jim ne bi gospodarstvo zrusilo. Sedaj ni vec marke, zato Trumpi to resuje s carino, kar je pa isto kot devalviranje dolarja. Ce bi DM se obstajala, bi enostavno prilagodili kurz.
Ali kot sem rekel: tisti zadaj vedno nadrsajo.
@peter – odlična primerjava z areno in igralci v njej. Sam nisem hotel biti tako brutalno odkrit, ker levičarji nikoli ne bodo razumeli, da tista ekipa, ki zmaga – je naredila za to zmago veliko več. Povabila je nasprotnike, da igrajo z njo.
In tukaj je paradoks. Če se priključiš najboljšim boš del tega vedenja in znanja pridobil tudi sam in ga izkoristil za svoje nadaljnje napredovanje.
Lahko pa narediš tako kot levičarji, še posebej ekstremni in zavrneš igro z najboljšimi – in potem te zakonitosti trga povozijo na celi črti. Nisi hotel biti v podrejenem položaju, a s tem nisi kaznoval zmagovalca, ampak sebe.
Povedano drugače. Podjetnik ne ustanavlja podjetja zato, da mu ga levičarji uničijo, ampak zato, da se mu priključijo in del tega znanja pridobijo tudi zase zato, da lahko kasneje sami razvijejo kakšno podjetje ali družinsko ali še kaj večjega.
Ni torej bistvo v tem, da tisti, ki niso prvi – vedno izgubijo, vedno na drsajo itn. – Bistvo je v tem, da če se jim nočeš priključiti pač ostaneš se naprej reven, živiš na sociali in filozofiraš kako boš premagal desničarje. Namesto z razvojnim gospodarstvom se ukvarjaš s svojo utopično ideologijo, ker sovražiš, da se dobiček ne deli enako – tako tistim na vrhu kot tistim na dnu. lep dan.
P. S. Če se Kitajska ne bi odprla in sprejela tržne globalne zakonitosti zase – bi še danes bila Kitajska revna država z revnim ljudstvom/narodom/družbo. Zavedali so se, da bodo na začetku največje dobičke prejemali tisti, ki so prišli v njeno areno, a ker so hoteli sodelovati z najboljšimi in se od njih učiti – so danes drugi najbolj razviti imperij na našem planetu.
Lahko pa bi Kitajska nadaljevala s svojimi petletkami, sovražili vse kapitaliste na svetu, še posebej Ameriko in bi postali to kar je danes Severna Koreja, Venezuela ali Rusija, ki še vedno verjame v moč vojn kot tisto sredstvo, ki ji omogoča, da je lahko tudi sama imperij, čeprav zgolj vojaški. Lep dan.
P. S. Še tale dokaz, da milijonarji in milijarderji niso samo zapravljivci in izkoriščevalci družbe, ampak tudi koristni pri nadaljnjem razvoju družbe in držav. Primer.
Celo velika Amerika nima neomajna sredstva recimo za Naso – in pojavili so se privatni partnerji/vlagatelji, ki želijo sodelovati pri razvojnih projektih Nase.
Tako se bodo razvila nova ogromna privatna podjetja za raziskovanje in izkoriščanje vesolja. Danes v našem osončju, jutri v sosednjem osončju itn.
Znanost, tako pozitivno kot negativno lahko zaustaviš predvsem tako, da z jedrsko vojno počistiš planet pred človeštvom. Lahko pa znanja in vedenja razvijaš naprej in jih preneseš na Luno, Mars in naprej. Lep dan.
Odličnost v Baskovski deželi.
EUSKALIT je skupina organizacij, združenih v neprofitno fundacijo, ki jo spodbuja baskovska vlada, da bi spodbudila napredno upravljanje v baskovskih organizacijah, zagotovila uporabnost, učinkovitost in bližino, s čimer bi prispevala k njihovi konkurenčnosti in s tem k trajnostnemu razvoju Baskovske dežele, vse to z zavezano, profesionalno in motivirano ekipo ljudi.

O nas
Od leta 1992 aktivno širimo in zagotavljamo usposabljanje na področju poslovne odličnosti v podjetjih iz industrijskega in storitvenega sektorja, izobraževalnih centrih, neprofitnih organizacijah, svetovalnih podjetjih, javni upravi in zdravstvenih centrih. Upravljamo in administriramo tudi nagrade za odličnost na podlagi modela naprednega upravljanja v Baskovski deželi, imenovane Advanced Management Award.
Značilnost resnično odličnih organizacij je njihova sposobnost doseganja in ohranjanja izjemnih rezultatov na vseh področjih upravljanja. Doseganje teh rezultatov je samo po sebi težka naloga, njihovo ohranjanje v svetu vse večje globalne konkurence, tehnoloških inovacij, nenehnih sprememb v proizvodnih procesih, gospodarske in socialne nestabilnosti ter nenehno spreminjajočih se zahtev kupcev pa predstavlja še večji izziv.
EUSKALIT je bil ustanovljen, da se spopade s tem izzivom in organizacijam v Baskovski deželi ponudi pomoč in podporo pri tem.
Pri nas je tak program, oz. Priznanje RS za poslovno odličnost PRSPO, ukinil minister Počivavšek, kot del anti administrativnih ukrepov v vladi Janeza Janše?
@tohuvabohu – saj bi se strinjal s tvojimi pozitivnimi mislimi, če ne bi izhajal iz svoje logike, ki mi pravi, da bodo levičarji na oblasti tako dolgo dokler bodo njihovi/levi mediji podpirali njihove laži in bombastične obljube na katere še vedno naseda velik del ljudi. Če pa že dobimo nekoga na desnici, ki bi bil dovolj močan, da premaga leve medije – se nanje spravijo vse leve stranke, levi mediji, leva civilna združba itn. Primer.
Ko nam celo iz EU sporočajo, da smo po črpanju njihovih sredstev na zadnjem mestu se “vklopi” besednjak Goloba in vse zanika iz zopet dokazuje, da ima on prav in da ne laže tako kot vodstvo Levice o čemerkoli.
Stranka Levica je ekspert kako uničiti narod in lastno državo z namenom, da ostaneš na oblasti. Enost v različnosti levičarstva – je nekaj kar tukaj večina še vedno ne razume. Še vedno ne znajo ločiti naprednih levičarjev od zaostalih levičarjev, naprednih desničarjev od zaostalih desničarjev itn.
Citiral bom izsek, ki nazorno prikazuje moč Levice, čeprav ima v parlamentu zgolj nekaj poslancev. Večina sranja, ki ga producira ta Golobnjak prihaja iz njihovih vrst
“(Čeprav sem o tem že večkrat pisal, je očitno treba ponavljati, ker je razumevanje pravic, kot ga predstavlja Levica, okužilo celo zdravorazumske ljudi, razumevanje in mešanje pravic in “pravic” je postalo mainstream. Torej, temeljne človekove pravice in svoboščine (do življenja, zasebne lastnine, svoboda govora) so tako imenovane (dane) negativne pravice (človek jih pridobi že, ko se rodi), medtem ko so druge pravice (do stanovanja, dostojnega življenja, zdravja) pozitivne pravice in so pridobljene. Prve so varovane, so človeku brezpogojno zagotovljene in veljajo za vse, druge predvidevajo nekaj, kar gre vedno na škodo nekoga drugega, ko neka skupina ljudi zahteva od druge skupine ljudi, da jim brezpogojno izpolnijo njihove želje.
Stanovanje je potreba in tudi podlaga za človekovo blaginjo, vendar je vezano le na lastninsko pravico: pravico do lastnine in zaščito pred vmešavanjem oblasti. Po drugi strani je pozitivna pravica do stanovanja zahteva, da oblast poskrbi za stanovanja tistih, ki jih potrebujejo. Kar pomeni, da oblast zagotovi vire (denar) drugih ljudi (prerazporejanje). S tem, ko Levica enači različni kategoriji pravic (negativne in pozitivne), zamegljuje nasprotja med njimi in posledice. In tako postane pravica do stanovanja del politike in del predvolilnih kampanj, s katerimi privabljajo glasove. Nihče več ne podpira lastninskih pravic, ki imajo za cilj okolje, ki omogoča kupiti stanovanje vsakemu, temveč vsi mislijo na sistem, kako ugoditi določeni skupini ljudi in s tem oškodovati drugo skupino.
Pravico do stanovanja je treba razumeti kot svoboščino, ki je (z ustavo) zaščitena (individualna) lastninska pravica (temeljne pravice in svoboščine se vedno nanašajo na posameznika, nikoli na skupino). Toda vzpon kolektivizma (socializma) je dodobra premešal in pomešal razumevanje človekovih pravic in svoboščin. Dom je res v samem središču človekovega življenja in je pomemben za doseganje sreče in razcvet posameznika, nikakor pa ni dolžnost države, da zagotavlja stanovanjsko (ali kakršno koli drugo) pomoč.
Piše: Jože Biščak, novinar, urednik in voditelj oddaje Kavarna Hayek)”
P. S. Če ljudstvo držiš v nevednosti tudi s prisilo, če je potrebno – bo takšno tudi ostalo. Junak, ki je dovolj močan da premaga te lažnive leve stranke, njihove medije in levo civilno združbo – pa ga je potrebno izolirati, ožigosati, tudi ubiti, če je potrebno. Ko bomo strli leve medije in njihove prodane novinarje – bomo strli in porazili tudi leve stranke in leve vlade. Lep dan.
Han se je postavil v vrsto, v kateri stoji Fajonka, ki je napovedala 30 dni do specialista. Kaj hudiča pa je počel zadnja tri leta in pol ? Če pogledamo gospodarske pokazatelje, je peljal to državo naravnost v bankrot ! Pred volitvami bodo imeli vsi levaki, ki so to državo zafurali polne, oprostite izrazu, gobce nekakšnih akcijskih planov in čudežnih rešitev, če bodo izvoljeni ! Mene ne brigajo ne levi ne desni pač pa kvaliteta mojega življenja. In pod levaki, še posebej v tem mandatu ni nič drugga kot laž, kraja, korupcija, sorenevedanje, resničnosti šov Goloba in njegove konkubine ter seveda lažno hvalisanje z dosežki, ki jih ni. V prihodnjih mesecih nas čaka festival političnih obljub in nastopaštva začenši s poroko stoletja. Zato mi ne preostane drugega, kot zatisniti oči in ušesa pred obljubami in mlatenjem prazne lažnive slame, kot jo je izustil Han ! Shame on you !
Žalostno da nihče tukaj ni prebral kar je Bine Kordež napisal … celo posamezniki se hvalijo, da niso prebrali. Vsi bi se zgolj kregali o politiki.
Berem. Vse komentarje in žolčne izlive. In utrdim spoznanje: nekdo vrže pest koruze, kure, kokoši, planete na vržena zrna, gospodar ( Golob, Vrečka, Han, pa še kdo iz desne ) pa tačas mirno pobirajo jajca iz kokošnjaka, se mastijo z njimi, jih preprodajajo za svoj žep in se režijo vam, zmedenim kuram, ki se podite za koruzo, vmes med zrni pa je tudi kamenje, še za tem se zaganjate, kokodakate, prepirate…
Tačas pa ne opazite naraščajoče nasilje in kriminal, javno krajo našega denarja, natege oblasti, en🙊umje vladajočih…, laži, poniževanj ljudstva, propadanja morale in kulture, razdajanja tujcem, tlačenja Slovenstva…
Ljudje, zbudite se, pr mej duš, no!!!!
Ko pa se boste, vas bo tolku po glavi in žepu Poklukr s svojo izbrano, manjšinsko bando policistov!!!
Ok, kure nesejo jajca za druge in so vredne prezira za to. Kaj si pa ti za en kurec?
SNS, saj nisi za šankom…
Ne! Vi pa ste. Mnogi. Ves čas! 🥳
A ko preberemo, da bomo potrebovali še najmanj deset let, da naredimo cesto do Hrvaške ali 8 let da prestavimo daljnovod v Krškem za potrebe NEK2 – na to je opozoril Aleksander Mervar, generalni direktor ELES -, potem smo res lahko skeptično do razvojnih prebojev v državi.
____
V državi, v kateri veliki in tudi mali javni infrastrurni projekti, ki so financirani iz javnih blagajn, v prvi vrsti priložnost, da si plenilska elita polni žepe, je hiter razvoj nemogoč.
Bagatelni prjekti se gradijo po polžje, zato da se vmes sklene vrsta aneksov o podražitvi, pri čemer je zadovoljen izvajalec projekta, ki dobi lahko tudi nekajkratno preplačilo projekta, in seveda hijene iz javnega sektorja, ki si z ilegalnimi provizijami polnijo transakcijske račune v davčnih oazah.
Veliki projekti pa so kot zlata žila, ki sproži “zlato mrzlico”, kamor priderejo vsi “zlatokopi”: od politikov, projektantov, naročnikov, odvetnikov, notarjev, izvajalcev, do novinarjev in nevladnikov, ki tudi dobijo kako kost zato, da ne povzročajo težav.
Vsi pristojni in nepristojni to vedo, a nihče ne ukrane nič zoper to.
Daljnovod se da zgraditi v dveh letih. In zato ga zacnes graditi dve leti pred koncem izgradnje nuklearke. Nic prej.
Cesto pa zgradis takrat, ko jo rabis. Tam kjer ko najbolj rabis.
Han je tipičen komunističen lažnivec in blefer. Podobnih pravljic o “uspehih” in skorajšnji vzpostavitvi raja na zemlji smo se v jugoslovanskih časih obilno naposlušali.
Ko berem, pardon, sploh nisem bral, ker sem nehal slediti kozlariji Hanovega ekstremnega utopičnega komunokapitalizma na visokih obratih, ki bi vstavljen med programe UI zažgal vsak računalniški program zaradi vstavljenih verjetnosti, ki so navadno laganje.
Vajen sem ‘e skoraj vsega, ampak tole pa brezsramno presega vse atributalije bajnega futurakomunizma na kapitalistiönih temeljih Novega Svetovnega Reda.
30 let sem delal na unikatni extremno eksperimentalni in kaskaderski firmi svetovnega ranga , pri biznis-socialni vrvohodki, temelječi na svobodno-voluntersko-idealistični -brezmejno razvojni platformi ter na socialistično- familiarno zastavljeni ustvarjalni klimi delovnega okolja ter na hazardersko-židovski in ekonomsko finančno neustavljivi Ikei iz Älmhulta v Smölandu na razvitem jugu Švedske in, kot zapisano, sem vajen marsičesa.
Hana sprašujem kje za vraga je nabral stručkote, ti so sledili njegovim navodilom in so spocali kar so spocali. A so hodili v šole ali so tudi kdaj kaj delali ?
Sploh pa me zanima, če je njegov šef in odličlni menedžer GEN-I počitnikar Golob videl njegov sanjski projekt in ali ga tudi odobrava.
Če da, potem glasno povem, da za Slovenijo ni upanja pod njuno boljšoj komando.
@Korošec
0 let sem delal na unikatni extremno eksperimentalni in kaskaderski firmi svetovnega ranga , pri biznis-socialni vrvohodki, temelječi na svobodno-voluntersko-idealistični –
Uauuu, kaj ste vi en kunštn človk.
Ob priliki, ko boste imeli čas in voljo, še mal bolj preprosto iztrebite vaše pogruntavščine, dab ohka tud jst kej zastopu.
🥱
Tudi jaz se ne nameravam ukvarjati s teorijo in zapletenimi grafikoni, vem pa jak je potrebn narediti in to nemudoma.
Državno lastnino skoraj popolnoma privatizirati.Proračun rapoloviti in financirati najpotrebnejše sisteme: minimalno biorkracijo politične stranke in funkcioanarje, vojsko, policijo in že smo pri koncu.
Zamenati pol sodnikov, tožilcev i tudi odvetnikom odvzeti pooblastila. Uvesti pravno državo in zadeva bo stekla kot po maslu.
Dokler nam bo vladal razred privilogirancev Slovenija ne more napredovati.
“Dokler nam bo vladal razred privilogirancev Slovenija ne more napredovati.”
___________
Tra dire e fare, c’é mezzo il mare! pravi italijanski pregovor.
Eno so besede, drugo so dejanja.
Ni nikogar, ki bi niti razmišljal, kako deprivilegirati privilegirance, kaj šele, da bi kdo kaj delal na tem.
Če bi se našel kak taki idealist ali skupina idealistov, ki bi pripravila kak tak program, bi jih obravnavali kot Šiškovo bando – kot protidržavne elemente.
Pravilno se piše “c’è”. Pa “il dire”. Pa “il fare”. Pa “di mezzo”. Pa vejica tudi ne paše. Nije žvaka za seljaka.
tohuvabohu, še dobro, da so na svetu taki geniji kot si ti. Svet bi sicer propadel.
Vsebine sporočila pa kot ponavadi nisi dojel. Pač genij v selu, koje se zove Butale, gde su se ljudi posvađali sa pameću.
Eh, propadel bo v vsakem primeru.
Ne nabijaj mi o vsebini sporočila. A to žalostno sranje je sporočilo??
tohuvabohu, zakaj za vraga si tako zagrenjen?!
Si bil v mladosti zlorabljen? Te žena vara? ali si morda sam in zagrenjen, ker si sam? Si si zjebal življenje in si zdaj na beraški palici??
Haaaaaaaaahahaha, raje se brigaj zase in za čase, ko bo propadel Putler in boš ostal brez štipendije, revček.
Pozabljate, da lustracije ni bilo, ker bi takoj zmanjkalo ljudi, ki niso bili kompromitirani.
Lustracija je bila, samo da so jo izvajali kompromitirani kadri nad nekompromitiranimi. In še vedno je.
Tam, kjer so kompromitirani v večini, so črne ovce tisti, ki niso kompromitirani.
V Sloveniji je veliko bolje imet komunistično poreklo ali vsaj na videz podpirati levi klan, kot biti desničar. V nasprotnem si takoj lustriran.
Lustracije ni bilo, ker se niso mogli zmeniti, kaj to je, koga in kaj zajema, kako deluje in zakaj to rabimo. Lahko bi se zgledovali po Nemčiji, če že ne bolj vzhodno.
Najbolj butasto, a tudi najbolj razširjeno je stališče, da je treba spoditi vse bivše komuniste, začenši z Janšo (sedanji so pa “kao” preverjeni demokrati).
Imate nepregledne mnozice grobisc, killing fields, pa niti enega samega morilca!
Samo Rusi in Kitajci so bolj ucinkoviti. Lepa druscina.
¨Druge države okoli nas se trudijo, da bi s privlačnim poslovnim okoljem pritegnile mlade strokovnjake in z nižjimi davki povečale vlaganja v konkurenčnost in inovacije (večja produktivnost in dodana vrednost, op.), mi pa računamo, da se bo ledena gora morda umaknila sama od sebe. Kapitan oziroma vlada pri nas ne ponudi paketa strukturnih ukrepov, da bi zavili stran od ledene gore, zato bo trk slej ko prej hud.”
Je izjavil ekonomist, ki ga je neka medijsko podprta ideološka postkomunistična (ženska) Mreža prijavila etični komisiji Univerze v LJ, ker je “sovražno” tvitnil o trošenju javnega denarja za “bradate otroke”. Ta mreža je tudi spisala novelo zakona o RTVS, o katere neustavnosti US po več letih še vedno ni odločilo. Demokrati čakamo na razkritje očrnjenih podatkov o obisku EU Jourove pri US Accettu, ki je omogočil okupacijo in čiščenje na javni RTVS!
Mediji, ki bi morali biti nadzorniki oblasti (korupcije in kriminala vladajočih), so postali njihovi kolaborantje in prispevajo k prikrivanju resnice. Žrtev je tudi ekonomija, blaginja ljudi, medtem ko klika in njeni podporniki bogatijo!
Golob je pred volitvami zmanipuliral ne le nepismeno ljudstvo, ob medijski podpori (vrhunski menedžer) so mu verjeli celo šolani ekonomisti! “Janša mu nagaja”, ga kasneje opravičeval magister, ki kot kaže noče(?!) vedeti, kaj omogoča parlamentarna večina (celo 55 glasov).
Posmehoval se je Počivalšku, ko je omenil (volilno omizja) dvig DV na okoli 60 tisočakov (v 2 letih pandemije). Pohvalil se je s 100 tisočaki v Geni (preprodajo elektrike, sic!) Obljubil je (če bo izvoljen) “prizadevanje” za 200tisočakov! HALO? No, sicer pa vrhunski ne loči niti med obračuni po tekočih in stalnih cenah!
Njegov minister HAN pa sedaj, po treh letih spanja, tik pred volitvami sanja o …
Bleferja, eden narcis, drugi najbrž sam sebi verjame in skuša dajati videz
skromnega …, Take imajo namreč nevedni volivci radi. Ima srečo, da ga mediji (ekonomski komentatorji) in ekonomisti Mraki obravnavajo v “vati”. Le ZAKAJ?
Največja rak rana Slo so investicije.
Od občinskih do mega državnih. To je končni cilj vseh političnih bojev. Kdo bo odločal, ker provizije so del vsake investicije.
In dva banalna primera:
Madžari bi vlagali v koprsko luko, uporabo, oz. uničevanje cest, pa mi plačujemo.
Rusi ali Kitajci bi nam za več kot pol cene postavili JE2, kot jih masovno postavljajo po svetu, a nam ne smejo, ker smo v EU.
Tu gre za desetine milijard…
Svoboda pa taka…
A vi bi imeli rusko ali kitajsko JE?
Ce se Rusom ali Kitajcem nuklearka razleti, evaluirajo ene 50.000 kvadratnih km, ene par deset tisoc jih umre, druge skode pa ni; ce se pa Slovencem kaj takega zgodi, jih os ni vec.
V primeru nuklearke je treba, ce sploh, kupiti najboljso, ki je navadno tudi najdrazja. Ker je pod crto najcenejsa.
Spet kokodakanje če, če , če , če, če
Argument kvakca če, če , če, če …..
Opravičujem se kokošim, ker jih primerjam s primitivnim kvakcem.
Pedro se spet oglaša… Mrš nazaj v kevder, pa šmarnico naprej cuzaj….
ne bo povečal nikoli.
@Miller
Rusi ali Kitajci bi nam za več kot pol cene postavili JE2, kot jih masovno postavljajo po svetu, a nam ne smejo, ker smo v EU.
Tu gre za desetine milijard…
Svoboda pa taka…
Kako so pa Kitajci Hrvatom most postavili ?
Pa so hrčki tud v EU.
Pa še EU jim ga je plačala več kot polovico.Kaj Hrčki znajo bolj kot mi ?
Pa kaj bluziš z mostom ?
Most je b.p.
Pejd u Lady in Noro24 to razlagat fovšarijske pravljice…
—————————–
A ,kaj Hrčki znajo bolje kot mi ?
VSE NAJBOLJŠE FABRIKE SO NAM POKUPILI !
+ ZEMLJIŠČA – agrokombinati + Mercator itd in itd.
KER MI NE ZNAMO Z NJIMI UPRAVLJATI !!!
NE ZNAMO !
Zdaj pa pobirajo smetano, mi pa uvažamo… “naše delo.”
Še kaj ?
Hrčki znajo bolje kot mi, ker nimajo levakov na oblasti kot jih imamo mi. To je skrivnost njihovega uspeha in ravno tako uspeha ostalih vzhodnoevropskih držav, ki nas prehitevajo po levi in desni.
A ni genialno, da ce imas fabrko, ki dela, pa jo prodas in dobis denar, fabrka pa ostane tam kjer je in dela naprej?
Vecina DAX firm je prodana.
Produktivnost neke firme lahko poveca firma, ne pa vlada. Vlada lahko vpliva le na produktivnost svoje lastne uprava, administracije kot temu pravijo amiji.
In to seveda ne z dekreti.
No ja, se moram korigirat. Produktivnost cele dezele se lahko popravi z:
1. izboljsanjem solskega sistema
2. investicijam v znanost in razvoj, digitalizacijo.
3. izboljsavo infrastrukture vklj. z energetiko.
4. utrditev institucij, predvsem neodvisnosti in korektnosti sodnega sistema.
5. pritegnitev kapitala, predvsem tujega
6. liberalizacija trga dela
7. ekoloska vzdrznost
Ce smo posteni do samih sebe, slovenska vlada tega be zna narest, nic od tega; ali pa nima denarja za to.
Že v socializmu smo na debelo flancali o produktivnosti. Obstajal je celo Zavod RS za produktivnost, ki pa se je ukvarjal z mnogo bolj banalnimi zadevami, kot je razbijanje stroškov na stroškovne nosilce in podobno. Koliko je to prispevalo k uspešnem gospodarjenju, ne ve nihče, a glede na kasnejše dogajanje najbrž ne prav veliko.
Problem Slovenije je, da po t.i. demokratičnem preboju in osamosvojitvi, nismo imeli politikov, ki bi poznali demokratični politični in ekonomski tržni oziroma kapitalistični sistem. Ko je Demos prevzel oblast, ki so ga sestavljali večinoma partijci, so s partijsko miselnostjo vodili tudi gospodarstvo.
Mencinger, gospodarski minister v Demosovi vladi, je podpiral divjo privatizacijo. Tajkunizacija gospodarstva kot plenjenje družbene lastnine se je začela še pred prvimi pluralnimi volitvami pod zadnjim jugoslovanskim predsednikom Zveznega izvršnega sveta Antejem Markovićem in se je nadaljevala še dolgo potem.
Miselnost Demosovcev je bila enaka miselnosti partijcev, saj so bili večinoma tudi sicer bivši partijci. V javni govorici sociala, v zakulisju korupcija. Mnogi partijci so sodelovali v Demosu, ker so mislili, da bo odslej on delil privilegije. Ko so sprevideli, da je Kučan veliko močnejši kot voditelji fantomskega Demosa, so se jadrno vrnili spet v Kučanovo naročje.
Še vedno smo v sistemu, kjer premnogi obogatijo prek politike s sistemom zvez in poznanstev vplivnih ljudi, to je prek klientelizma in korupcije. Plenilci sodelujejo z vsako oblastjo, čeprav je seveda res, da imajo tudi plenilci politično-ideološke preference. Kar plenilce zanima je predvsem davkoplačevalski denar. Ideologija je le sredstvo s katerim plenilski klani tekmujejo med sabo za oblast in bonitete, za korito, ljudsko rečeno.
Glede na to, da je tudi ZDA močno prisotna plenilska ekonomija in da tudi v EU pridobiva na pomenu zlasti prek povečevanja obrambnih izdatkov, je bolj malo možnosti, da se bo položaj v Sloveniji saniral. Sami tega očitno ne zmoremo storiti, ker sploh ni relevantne politične sile, ki bi to skušala narediti, Bruselj pa tudi ne bo poskrbel za to, ker je tudi sam korumpiran.
Mednarodno vplivni filozof dr. Slavoj Žižek
je v svojem najnovejšem eseju
“Opustite vse upanje, vi, ki vstopate v radikalno politiko”,
med drugim svojo družbeno analizo zasidral v znameniti, skoraj preroški izrek nemškega filozofa in kritika Walterja Benjamina:
»Za vsakim fašizmom stoji propadla revolucija.«
“Ta misel, ki jo je, kot sam priznava, v svojih delih uporabil že neštetokrat, danes odmeva z novo močjo.
Z njo pojasnjuje fenomen sodobnega konservativnega populizma,
ki ga pooseblja lik Donalda Trumpa, a se razteza daleč onkraj ameriških meja.”
(povzeto po spletnem Delu, 12. 08.)
Zizek je poznan, ne pa vpliven filozof. Vplivnost je nekaj drugega.
Žižka sta dva! Eden je filozof, ki piše debele špehe, a mu tudi nasprotno misleči priznavajo tehtnost. Drugi je javni blebetač, ki priteguje množice radovednežev, ker vedno privleče nove bombastične puhlice, s katerimi pa človek ne ve, kaj početi.
@PK
Vsake oči imajo svojegha malarja.
Levaki so kot otroci: imajo lačne oči.
“Makroekonomisti” tipa Kordež ali Mrak (da ne omenjam Hahna, ki se mu ne svita o tem) sanjajo o pomladi. Analize, ekonometrija itd. nastopijo potem, ko se kaj naredi, ne pa preden se sploh lotimo zadeve. Naloga vlade ni poganjati rast v vrtoglave višave, ampak ustvarjanje RAZMER, v katerih bo gospodarstvo lahko uspešno delalo. Pustite socialistične petletke in iluzije o visoki produktivnosti ter razvojnem “preboju”, raje zavihajte rokave in kaj koristnega naredite za uspešno gospodarstvo, in rezultati bodo prišli.
Zresnimo se! Najprej je seveda nujno zaustaviti katastrofo, ki pretresa Slovenijo in je gospodarska, politična ter kulturna. Slovenija je pod golobizmom pristala čisto na kahli, mi se pa pogovarjamo o otročarijah.
Ne bi škodilo, če bi se slovenski oblastniki zgledovali po reformah, ki jih v Argentini izvaja njihov predsednik Milei. A potem bi morali najprej ukiniti sami sebe.
Milea bodo prej ali slej obesili
Peron je obstal kar dolgo, pa ga niso.
Ravno, ko je kazalo, da se bo slovenski politični prostor stabiliziral, pa sta ga dva dogodka minirala.
Ko je Levica dobila na volitvah dobrih 10 % in z menjavo vodstva v SD.
Po zaslugi Pahorja, se je SD približevala politični sredini in postajala kooperativna, napredna evropska stranka.
Z nastavitvijo Fafajonke na čelo stranke, pa se je začelo rušenje vsega, kar je zgradil Pahor.
Katastrofa za stranko in posledično za državo.
Ker je Levica uspela z revolucionarnim populističnim besednjakom, je v cilju ostati nad vodo, tudi SD na čelu z fafajonko, prevzela isti besednjak in se premaknila v skrajno levo.
Enako so storile vse ostale levosredinske stranke, kar smo gledali v šaradah pred parlamentom.
Reakcija desnice je bila pričakovana – še bolj v skrajno desno, kjer so bili tam, tako in tako že z eno nogo.
Žal slovensko desnico davi totalitarist, ki se je naučil davljenja in intrig v partiji.
V to zmešnjavo so za „rešitev“ izstrelili Goloba, ki so ga prikazali za uspešnega managerja…
Ostalo se ve.
Še pomnite, tovariši,
kako so nam funkcionarji standardno vladajoče SD (in drugih “sestrskih” koalicijskih vladajočih strank)
predvolilno nastavljali limanice in nam obljubljali ter zagotavljali
najnižjo neto plačo in najnižjo penzijo v višini okroglih tisoč evrov,
nas vlekli za nos s predvolilnim geslom “30 dni do prvega pregleda pri specialistu!”, itd., itn.
Same brezsramne laži in večna puhla in prazna predvolilna zavajanja!
Še tako všečno okrancljane lažne obljube so za brezvestne politične populiste – zastonj!
Najlaže je všečno obljubljati ter s populističnimi metodami in sredstvi politične agitacije in propagande nenehoma preusmerjati pozornost javnosti daleč vstran
od resničnih in trdno otipljivih gospodarskih, družbenih, naravo-varstvenih in narodno-obrambnih ter strateško razvojnih tem, ambicij in ciljev.
Slovenija, ki je imela najboljši gospodarski startni položaj med vsemi post-komunističnim državami, je med tranzicijo iztirila. Partijska nomenklatura je obdržala praktično vse vzvode družbene moči v svojih rokah in je ohranila parazitski mafijski sistem, kakršen je razvila v nekdanjem komunističnem režimu.
Pravi podjetniki, ki svoj poslovni uspeh ustvarjajona trgu, so ohranili status nekakšnih nebodjihtreba, ki morajo biti tiho in plačevati davke, bognedaj, da bi se skušali kakorkoli vpletati v politiko. Politika bi nadnje nemudoma poslala roj raznoraznih inšpekcij, ki bi jim nemudoma zaprle usta. Kratko in jedrnato je odnos levice do podjetnikov izrazil Miha Kordeš, ko je dejal, da bi jih bilo treba z bajoneti sterati v morje.
Zato pa se je razvil sloj plenilskih kvazi-podjetnikov, ki so v prvi fazi tranzicije oplenili družbena podjetja v t.i. divji privatizaciji, v nadaljevanju pa so plenili davkoplačevalski denar kot klienti politike, ki jim kanalizirala denar iz proračuna in drugih javnih blagajn, seveda za ustrezne koruptne provizije. Korupcija je postala sistem.
Človek bi mislil, da bo desnica imela lahko delo pri razkrinkanju plenilskih poslov nekdanje partijske nomenklature, seveda pomlajene, in si bo tako pridobila zaupanje in podporo javnosti, toda to se nikoli ni zgodilo. Iz preprostega razloga, ker so klienti javnih blagajn poskrbeli, da jih je servisirala tudi desnica, ko je bila na oblasti. Denar ne smrdi ne levim ne desnim in plenjenje se je dogajalo pod vsemi vladami.
Danes v Sloveniji ni politične stranke, niti civilnega gibanja, ki bi se načrtno in zavestno borilo zoper korupcijo in plenilski mafijjski sistem. Korupcja in klientelizem sta (p)ostala tabu tema, o kateri skoraj nihče ne govori.
Protikorupcijska komisija je brezzobi tiger brez dejanskih pooblastil za hitro ukrepanje ob zaznavi korupcije. Tudi revizijska komisija za javna naročila je prejkone enako brezzoba. Podobno neučinkoviti so tudi organi pregona in sodstvo, za katere se zdi, da delujejo bolj kot sredsto medsebojnih bojev plenilskih klanov, saj se včasih kdo le znajde v sodnih mlinih in je celo pravnomočno obsojen, čeprav večina primerov zaradi načrtnega zavlačevanja postopno zastara.
Davkoplačevalci, volivci smo večno nategnjeni naivci, ki moramo plačevati gostije bogatinov, ki se napajajo iz javnih sredstev, alternative pa ni. Zato pa Slovenija razvojno relativno nazaduje za drugimi post-komunističnimi državami. Če bo šlo tako naprej, bi kmalu Kuba naša referenčna država.
Preseneca, da to vi napisete! Ne sklada se z vaso sicersnjo miselnostjo.
@Švejk
Dobro napisano. 👍👏
Dober članek, ki kaže realno stanje v gospodarstvu (bolje rečeno v ekonomiji Slovenije). In nič ne kaže na bolje. Edino kar Kordež ne komentira je Mrakova teza, da v državi obstaja jasen načrt dviga produktivnosti. Vse kar slišimo in vidimo so le pobožne želje in kup ideološke navlake, ki jo s svojim odločitvami sprejemajo razna ministrstva.
Kakšna pa je razlika med ekonomijo in gospodarstvom?
Ti bo povedala UI! Razlika med ekonomijo in gospodarstvom je pomembna, čeprav se ti pojmi pogosto uporabljajo izmenično. Tukaj je jasna razlaga:
Ekonomija
Definicija: Ekonomija je znanstvena disciplina, ki preučuje, kako ljudje, podjetja in države sprejemajo odločitve o uporabi omejenih virov.
Vsebina: Vključuje teorije, modele in analize o:
ponudbi in povpraševanju,
cenah,
inflaciji,
brezposelnosti,
gospodarski rasti,
mednarodni trgovini itd.
Primer: Ekonomist analizira, kako zvišanje obrestnih mer vpliva na potrošnjo in investicije.
Gospodarstvo
Definicija: Gospodarstvo je dejanski sistem proizvodnje, distribucije in porabe dobrin in storitev v neki državi ali regiji.
Vsebina: Vključuje:
podjetja,
delovno silo,
industrije,
trgovino,
javni sektor itd.
Primer: Slovensko gospodarstvo vključuje vse dejavnosti podjetij, kmetijstva, industrije in storitev v Sloveniji.
Kratka primerjava:
Pojem Kaj je? Kaj vključuje?
Ekonomija Teoretična veda Analiza, modeli, teorije
Gospodarstvo Praktični sistem
Vtakni si nekam umetno pamet! Kako se gopodarstvu reče po angleško? To ve že Googlov prevajalnik.
Prvo bom citiral izsek spoštovanega g. Iana nato pa podal svojo utemeljitev zakaj se Han še naprej bije norca iz slovenskega ljudstva.
“(Kako komunizem ubija srečo in blaginjo
Najhujša strahota komunizma je, da onemogoča gospodarski, družbeni in politični napredek ter posledično blaginjo in srečo podjarmljenega prebivalstva, takšno stanje brezupa in razčlovečenja pa ohranja v nedogled. Ljudje potrebujejo možnost podjetniške in druge iniciative, da tako nadgrajujejo svojo osebnost in skozi to poiščejo smisel življenja. Prav zato je bilo tržno gospodarstvo tako uspešno, ker ekonomski uspeh posameznika ustvarja srečo njega, njegove družine in vseh ljudi, ki so z njim povezani. Komunizem pa to ekonomsko svobodo posameznika ne le prepoveduje, pač pa tudi brutalno zatira in s tem širi nesrečo. Ljudje potrebujejo možnost izpovedovanja svojega mnenja oz. različnih pogledov na to, kako naj bi družba delovala. To lahko izrazijo v demokraciji in s svojimi idejami tudi politično tekmujejo.
Če so vsi ljudje v dobri veri, zmagajo najboljše ideje in to omogoči napredek v družbi oz. njeno spreminjanje na bolje. Komunizem pa ne dovoli javno (ali zasebno) izraziti ničesar, kar nasprotuje komunistični ideologiji, in to brutalno zatira ter s tem širi nesrečo. Brez gospodarske iniciative posameznika, brez njegove svobode, da na bolje spreminja družbo, in brez tega, da lahko v politiki tekmujejo vsi in zmagajo najbolj sposobni ljudje, tudi blaginje ne more biti. In brez blaginje ne more biti sreče, ker je človek, ki je reven oz. živi v pomanjkanju, nesrečen človek. Zato ni nenavadno, da je komunizem propadel prav zato, ker je uničil blaginjo vseh razen peščice privilegiranih posameznikov. – mag. Tadej Ian)”
***
To je moja utemeljitev. Ne delimo zastonj ekonomiste na leve, desne in tiste vmes – v kateremkoli političnem sistemu – še posebej pa to velja za komunizem in socializem. Ekonomisti se pač prilagajajo oblasti, ki jih vzdržuje.
V komunizmu ne smeš razmišljati s svojo glavo – še posebej ne na vodilnih delovnih mestih/položajih. Individualisti so torej v komunizmu najbolj osovražen del ljudstva, še posebej če se želijo iti podjetnike, ki jim je vzor tržno-globalni sistem, ki edini omogoča napredek tako posamezniku, družbi in državi.
Levičarske države preprosto nimajo dovolj velik državni proračun, da bi vlagali v razvojno gospodarstvo, podjetja pa ne denar za lastni razvojni napredek kaj šele za napredek z dodano vrednostjo.
Zakaj so se torej razvile globoke države na vzhodu in zahodu? Zato, ker danes države ne vodijo državniki, ampak razni populistični politiki, katerih omejena znanja in vedenja so tako velika in protislovna glede na položaje, ki jih zasedajo, da so se pričeli vpletati tretji odločevalci, ki iz ozadja vodijo igro vladanja in razdeljevanja kolača. Njihova odločitev je vedno politična – gospodarska pa toliko ali jim je uspelo na oblast postaviti tiste, ki jih bodo potem posredno nagradili za svoja vpletanja v vse pore življenja.
Da je svet obrnjen na glavo pa tale dokaz, ki me je resnično nasmejal, citiram izsek iz siola…
“(Zelenski pozdravlja odločitev ZDA – siol
Zelenski je po sestanku pozdravil odločitev ZDA, da so pripravljene sodelovati pri varnostnih jamstvih za Ukrajino in jo označil za zgodovinsko. “Varnostna jamstva, ki so rezultat našega skupnega dela, morajo biti resnično praktična, zagotavljati zaščito na kopnem, v zraku in na morju ter morajo biti razvita s sodelovanjem Evrope,” je zapisal na omrežju X.)”
***
Kor vidite je Zelenski porazil Trumpa na celi črti. Trump je rekel, da Nato ne bo nikoli prisoten v Ukrajini. Sedaj pa mi povejte kako bo Trump zaščitil Ukrajino na kopnem, v zraku in na morju?! Zaradi svojega ega je Trump porazil samega sebe.
V svojm ideološkem fanatizmu ne boš nikoli dojel, da ekonomisti niso levi in desni, ker je ekonomija ena.
Ideologi so levi in desni fanatiki. Ekonomisti se lahko pogovarjajo med sabo, ker je ekonomija znanost, levi in desni ideologi pa se seveda gledajo kot pes in mačka. Izza njih pa so isti lutkarji, ki manipulirajo z obojimi, levimi in desnimi.
Samo bedak ne spregleda te prozorne igre in se istoveti z levim ali desnim političnim klanom.
@drejč – si pa resnično bedak na kvadrat. Če bi bila ekonomija ena se ekonomisti (recimo Dejan je prestopil iz ene strani na drugo) ne bi delili na leve, trde leve, desne in trde desne.
Dejan je bil na začetku trdi desni ekonomist – danes je levi ekonomist in populist. Če bi bila ekonomija ena – bi se po celem svetu predavala zgolj ta ena ekonomija in imeli bi en politični sistem na svetu.
Si resnično popolni bedak enak mlinarčuku, ki verjameta, da se delimo politično – politično nas DELI oblast in ne mi sami!!
Prav ti si tisti, ki tukaj ponavlja kot papiga vse tisto kar napiše rasputin/švejk – zato sem ti rekel, da si njegov politični klon!!
P. S. Sedaj pa nas že enkrat prenehaj žaliti, da smo bedaki, ker razmišljamo drugače od ekstremnih levih levičarjev in rusofilov na tem portalu, ker žalite slovensko ljudstvo s svojo prisotnostjo tukaj.
Re.. Če bi bila ekonomija ena…
Ekonomija je samo ena. Gre za optimum. Razlike so v tem koliko se to uporablja. Oz. ce ekonomsko politiko imenujemo ekonomija, je to zloraba pojma.
Ekonomija je znanost in ekonomske zakonitosti niso leve ali desne. Ekonomisti so seveda ljudje in imajo lahko svoja ideološka prepričanja, toda ekonomist, ki nastopa kot ideolog, zapušča ekonomijo kot stroko.
Če bi bilo res, kar ti trdiš, bi imeli leve in desne ekonomske fakultete.
Razumi, če moreš, kar sicer dvomim. Ti se spoznaš bolj na ideologiziranje, etikete, zmerjanje, žalitve… Uživaj v svojem donkihotskem boju zoper svoje mline na veter.
@peter/drejč – ekonomija ni matematična znanost. Je bolj podobna filozofiji. Koliko ima ta smeri pa večina ve, kajne?
Ekonomija torej ne more biti ena sama kot je matematika ena sam.
Politična ekonomija – je pa že povsem drug pojem in se ga ne sme mešati z osnovno paradigmo ekonomije.
V ekonomskem pristopu teorij se pojavljajo vedno nove teorije, ki združujejo oboje: na eni strani ekonomijo, na drugi strani pa politično ekonomijo. Tudi t. i. teorijo iger vnašajo v zakonitosti ekonomije itn.
Zakaj je temu tako. Zato, ker so na začetku ekonomisti verjeli, da lahko TRG rešuje prav vse probleme, kar je veljalo nekoč, danes pa ne več.
Država kot taka je danes postala zelo širok pojem. Najbolj vidimo to na zahodu, kjer je t. i. politična ekonomija bistveno bolj svobodna kot recimo v vzhodnih državah.
Drejč – si pač obsedeni oprano-glavec, ki mora vedno imeti prav.
Danes se razvijajo nove smeri v ekonomiji, ker je postala DRŽAVA odločujoč faktor, ki si deli prostor s trgom.
Če se malce pošalim. Nekoč je bilo mesto samostojna država. Danes je mesto samo del države, a tudi tukaj nastajajo nove moderne zakonitosti. Ko neko veliko velemesto doseže določeno stopnjo razvoja, človeške populacije itn. – se lahko razvije kot samostojna država.
ekonomija ni matematična znanost. Je bolj podobna filozofiji.
________
Pojma nimaš, kaj pišeš. ekonomija temelji na matematični logiki. Ključna metoda v makroekonomiji je statistika, ki je del matematike.
V mikro ali podjetniški ekonomiji pa je vse še bolj eksaktno.
Tudi bančništvo in zavarovalništvo temeljita na matematiki in matematičnih modelih.
Čuj, drejkec, statistika ni metoda, ampak orodje.
Za ekonomijo velja podobno kot za pravo: trije pravniki, štiri mnenja.
Ekonomija je znanost toliko kot psihologija, sociologija, antropologija, kulturologija. To so mehke vede. Dokazov je bore malo, vse je v interpretaciji.
@Drejč
Ekonomisti niso na istem imenovalcu. Od njih pridejo po difoltu nasprotna si mnenja in različni zaključki.
Ekonomija ni exatna znanost.
Temelji in mora temeljiti na obnašanju ljudi, predvsem na pričakovanju le teh.
To pa zaenkrat nihče ne obvlada, eni bolj drugi manj nihče pa v nulo natančno.
Tako da vaše gornje mnenje ni relevantno.
🤔
Ekonomska gibanja so kot vreme. Nanje vpliva milijon spremenljivk, zato je seveda težko eksaktno napovedovati tako vreme kot ekonomska gibanja. Bolj kot je napoved dolgoročna, manj drži, tako v primeru vremena kot ekonomskih gibanj, ampak vseeno velja, da so ekonomske zakonitosti železne zakonitosti, ki pa se izrazijo kot tendence v velikem številu pojavov. Vsaj za makro-ekonomijo to velja.
Poleg makro obstaja tudi ekonomija na nivoju podjetij. Slednja je veliko bolj eksaktna. Toda tako mikor kot makroekonomja sta znanstveni disciplini. Če poklicni ekonomisti izražajo svoja ideološka mnenja, je ti izven polja ekonomije kot znanosti.
Tako kot nimamo leve ali desne meteorologije, tako tudi nimamo leve ali desne ekonomske teorije.
Ljudje, ki mislijo, da sami pripadajo superiorni desni ideologiji in zato lahko razsojajo o vsem, so na las podobni nekdanjim partijskim ideologom, ki so mislili, da so njihove ideološke dogme iznad ekonomskih zakonitosti in sploh iznad znanstvenih utgotovitev. Saj so svojo ideologijeo celo poimenovali “znanstveni socializem”.
Njihovi sodobni posnemovalci in mentalni dediči, čeprav z nasprotnim ideološkim predznakom, si domišljajo podobno, da obvladajo nekakšno edino pravilno desno ideologijo, pri čemer nimajo pojma niti o demokraciji niti o tržnem kapitalističnem sistemu.
But(al)ec je but(le)c, v socializmu ali kapitalizmu.
Vsi butalski komentatorji ste tako brihtni,da boste kmalu lahko iz stoje srali!
@drejč – resnično si skregan s svojo pametjo. Čisto vse izvira iz filozofije, tudi osnovna matematika, osnovna psihologija, osnovna sociologija, osnovna ekonomija itn.
Vse te veje se še vedno samostojno razvijajo, se poučujejo na univerzah, a le matematika je še vedno eksaktna znanost.
Za šalo sem šel iskat svoj indeks, ker me je zanimalo kaj tam piše: ali osnove ekonomije I/II ali uvod v ekonomijo I/II. Primer.
Tudi za matematiko lahko rečemo, da je samo ena, pa vendar je ogromna razlika med osnovno matematiko, srednjo in višjo matematiko itn. O ENOSTI torej lahko govorimo zgolj načelno.
Iz ene bele barve in ene črne barve smo dobilo množico sivih barv. To sem imel v mislih. Primer.
Lahko rečemo, da je psihologija samo ena? Načelno da, vemo pa, da je smeri v psihologiji ogromno, tako je veliko smeri tudi v ekonomiji in drugih znanstvenih vedah. Tudi v filozofiji – iz katre izhaja vse.
Vprašanje? Zakaj je prišlo do nastanka t. i. politične ekonomije? Zato, ker ekonomija prostega trga ni bila več sposobna rešiti vseh problemov v družbi in državi. To, da neka veda nadgradi sebe na višji nivo pa ni nujno vse pozitivno. Prav zaradi t. i. politične ekonomije so komunisti pripeljali svoj politični model ekonomije do popolnega absurda ko so uvedli t. i. petletke in je zaradi njih umrlo na milijone revnih ljudi.
Na drugi strani pa t. i. politična ekonomija na zahodu odkriva vedno nove zakonitosti kako zadovoljiti na eni strani državo, na drugi strani pa trg oziroma gospodarstvo.
Lahko bi o tej temi povedal še več, a ker živim v ultra-levičarski državi, kjer srednješolec Han tekmuje z UI/umetno inteligenco kdo je pametnejši bom s tem zaključil s to debato.
@drejč – resnično si skregan s svojo pametjo. ”
Zelo “modra” trditev, vredna “razumnika” tvoje sorte!
Ko sprevidiš, da nimaš prav, da eknomija ni folozofija, potem začneš razpredati, da je vse filozofija. Ja res, filozofija je grška beseda in pomeni ljubezen do modrosti. Vse vede izhajajo iz tega. Ampak žal je modrost dana le redkim. Tebi zagotovo ne.
@drejč – res zadnjič. Če si takšno zabito teslo pa povprašaj AI/umetno inteligenco ali imam prav ali ne, da izvira vse iz filozofije.
Filozofija se je prvo iz religije/vere prelevila v bolj strokovne teoretične analize v začetkih znanosti. Iz filozofije je resnično nastalo vse ostalo.
Vsa sodobna znanost izhaja iz začetkov nastanka filozofije. Tudi zato sem je ko sem bil mlad z užitkom proučeval, danes pa ne več, ker so znanosti, ki izhajajo iz nje prekosile njo samo.
Teoretično pa se filozofija še vedno ukvarja zelo resno o pojmu zavesti – površinske in globinske. Tudi nevrologija se je učila iz nje.
Mutiš in se sprenevedaš. Trdil si, da je ekonomija podobna filozofiji, kar niti slučajno ni res. Ekonomija temelji na matematični logiki in matematičnih metodah ter mateamtičnih modelih, tako na makro kot na mikro nivoju.
Ne moreš ekonomizirat brez številk in izračunov. To velja celo za gospodinjstva in to ve vsaka gospodinja. Ko je treba plačat položnice, nobeno filozofiranje ne pomaga. Imeti moraš denar. In če hočeš imeti denar, ga moraš zaslužiti. To velja tudi na ravni podjetja in države.
Si pač človek, ki ne priznaš napake in pobesniš, ko te kdo opozori nanjo. Potem pa sledi zmerjanje in žalitve. Že stokrat videno.
No, ta je pa res bosa, da uporaba logike in matematike (no, večinoma le preproste aritmetike) naredi neko traparijo za znanost. Zaradi uporabe poštevanke še nihče ni postal znanstvenik. Tudi astrologi veliko računajo, pa ni šanse, da bi astrologija kdaj postala znanost. Vsi, ki merijo t. i. javno mnenje, uporabljajo preproste statistične metode, pa to še ni znanost. Postarana smrklja Janja Božič Marolt iz Mediane zase pravi, da je njeno delo znanstvena dejavnost, čeprav sama ni ničesar izumila.
Ali ve kdo povedati, kaj je temeljni zakon ekonomije, sociologije ali psihologije? Težko, a ne? Veda brez lastnih temeljnih zakonov ni in ne more biti znanost. Na žalost.
Sedaj, ko je ponosnim naslednikom ZKJ in ZKS uspelo sesuti zdravstvo, da kmalu ne bomo prišli na vrsto pri zdravniku v manj kot 5 letih, bi se ti zagledanci v preteklost lotili še produktivnosti v gospodarstvu. Bog nam pomagaj, saj so nam kučanovi direktorji in člani F21 enkrat že popolnoma sesuli in pokradli socialistične fabrike in podjetja in še nihče se ni lotil izračuna, koliko milijard so nam ti plenilci pokradli, govori se o 100 in več milijardah €. Fuj nesocialni, nedemokratični in plenilski ponosni nasledniki ZKS, fuj Han, fuj, Fajonka, da o Frangešu in njemu podobnih. Da ne izgubljam besed in še 3 X fuj za podmladek in “progresivni” del ponosnih naslednikov, ki so si nadeli zgovorno ime Levica, še bolje bi bilo Levaki, kjer se zbirajo diplomanti družboslovnih fakultedt Univerze Edvarda Kardelja, ki s svojim “znanjem” ravnokar končujejo začeto delo Edvarda kardelja, ki je osla navajal na lesne oblance. Ko so nam kučanovi plenilci pripeljali še Svobodo in tako smo vsi pristali na oslu.
Vse te plenilce pa je izvolilo na oblast slovensko delovno ljudstvo, katerega pamet očitno ne presega one od Butalcev.
Če se dvigne od 64.000 na 100.000, ni za dobro tretjino, ampak za dobrih 56%, torej več kot polovico
haha, dej vpraš enega šolarčka iz 3 razreda oš, naj ti razloži %
Kaj ti trdiš, da se dvigne za dobro tretjino?
Ker če trdiš da za dobro tretjino, si “glup ko Šarec”, za katerega je njegov profesor povedal kako je “glup”.
Maks je seveda prav izracunal.
Kar se pa tice znanja %nega racuna, pa tudi nimate prav.
Sorodnica je ucila matematiko v poklicni soli, torej v 9. ali 10. razredu – vecini % ni racun ni sel v glavo in so solo koncali brez tega.
Vam tudi ne gre?
@Maks
Točn to.
👍
Zadnje leto pred volitvami je Han pripravil načrt, kako v petih letih povečati produktivnost. Kar pomeni, da bo morala nčrt izvesti prihodnja vlada, ki bo njegov načrt lahko spravila v predal in pozabila nanj.
Zakaj ne Han počaka še malo, da bo v pokoju lahko v miru gradil velikopotezne gradove v oblakih?
@Drejč
Zakaj ne Han počaka še malo, da bo v pokoju lahko v miru gradil velikopotezne gradove v oblakih?
A neb blo boljš kanglico pa lopatko in v peskovnik gradove gradit.
Sam fprašam?
🤔
Gradove iz peska je treba znat naredit, za gradnjo gradov v oblakih pa ni treba znati nič.