Premier Robert Golob je dne 29. novembra 2023 na vrhu slovenskega gospodarstva, ki se ga je v Kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je, da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo.
Bliža se junij 2024 in davčna reforma še ni predstavljena. Kot smo lahko 16. maja 2024 zasledili v medijih (STA), je Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, povedala, da so “na ministrstvu za finance v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema, ki naslavljajo bistvene razvojne izzive in pomanjkljivosti obstoječega sistema. Paket bo predstavljen javnosti predvidoma v naslednjih tednih.”
Če pozorno preberem njen zapis, bi lahko zaključil, da najverjetneje nimajo še nič konkretnega. Kot je uvodoma navedeno, je predsednik vlade 29. novembra 2023 napovedal, da bodo do konca prvega četrtletja (2024) prišli do prvih izhodišč, kako izpeljati davčno reformo. Ta rok je že zdavnaj potekel, saj smo že sredi drugega četrtletja in še zmeraj nam niso nič predstavili.
Državna sekretarka Katja Božič pa je 16. maja 2024 povedala, da so v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema, čeprav do sedaj nisem zasledil, da bi bilo govora o dveh paketih in ta paket naj bi bil predstavljen v naslednjih tednih. Si predstavljate, ne v naslednjih dneh, temveč v naslednjih tednih. Dve skupini strokovnjakov delata na davčni analizi in davčni reformi že štirih mesece, pa še zmeraj ne uspejo predstaviti, kaj so pripravili. Po drugi strani pa dobivamo nove in nove prispevke, povečuje se birokracija – o tem lahko berete v nadaljevanju – in živimo od obljub.
Zato državno sekretarko in ministra za finance Klemna Boštjančiča prosim, da nam že enkrat predstavita, kaj sta ugotovili in pripravili ti dve skupini strokovnjakov, saj zmanjkuje časa. Če so res pripravili konkretno davčno reformo, bo to pomenilo tudi spremembo podzakonskih aktov in prilagoditve informacijskega sistema finančne uprave, za kar pa ne bo dovolj časa. To pomeni, da spremenjena davčna zakonodaja ne bo mogla začeti veljati 1. januarja 2025, saj bo povzročila davčni in poročevalski kaos, katerega pa država rešuje z birokracijo in kaznimi.
Lansko leto nam so nam vlada in njeni predstavniki namreč ves čas obljubljali in trdili, da bodo ukinili oziroma da so ukinili prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Nikakor niso želeli priznati, da so namesto ukinjenega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uvedli obvezni zdravstveni prispevek in so se na nek način norčevali iz državljanov in državljank Slovenije. Kar je najbolj žalostno, je dejstvo, da so jim mnogi to verjeli in to vse do prve pokojnine oziroma plače v letu 2024, ko so ugotovili, da se je na obračunu pokojnine oziroma plače pojavil odtegljaj v znesku 35,00 evrov. ZZZS je na svoji spletni strani objavi informacijo z naslovom Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka, kar lahko preberete tule (vir).
Torej: ukinjeno je bilo nekaj, kar je bilo enostavno in prepuščeno volji posameznika, kaj bo storil. To pomeni – ali bo plačal prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ali ne. Uveden pa je obvezen zdravstveni prispevek v istem znesku 35,00 evrov, ki povzroča kar nekaj težav. Zadeva je šla celo tako daleč, da so na Finančni upravi (FURS) morali pripravi novi REK_neOZP obrazec. Za kaj gre?
V Zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS št. 136/23 in 35/24) so v tretjem odstavku 35. člena zapisali:
“(3) Če mesečni dohodek zavarovanca, od katerega se odteguje obvezni zdravstveni prispevek, ne zadostuje za njegovo odtegnitev, obvezni zdravstveni prispevek za ta mesec pobere Zavod na podlagi podatka o nezmožnosti odtegnitve za posamezni mesec. Zavezanec za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka v roku za obračun in plačilo tega prispevka o nezmožnosti njegove odtegnitve iz razloga iz prejšnjega stavka obvesti zavarovanca in Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi FURS. Zavezanec za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka obvesti FURS prek portala eDavki. FURS posreduje Zavodu podatek o zavarovancu, za katerega obvezni zdravstveni prispevek za posamezni mesec ni bil odtegnjen (osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, EMŠO in davčna številka) najpozneje do konca meseca za pretekli mesec, po tem datumu naknadno prejeti podatek za posamezni mesec za posameznega zavarovanca pa sproti. Podrobnejši način pošiljanja teh podatkov dogovorita Zavod in FURS. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti zavezanca za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka glede obveščanja FURS in zavarovanca iz tega odstavka o nezmožnosti odtegnitve obveznega zdravstvenega prispevka za posameznega zavarovanca za posamezni mesec opravlja FURS.”
V nadaljevanju zakona pa je še kazen, če ne boste poročali oziroma ne boste poročali pravočasno. Tako je v 38. členu določeno:
“(1) Kdor v nasprotju s tretjim odstavkom 35. člena tega zakona ne obvesti FURS in zavarovanca ali ju ne obvesti na predpisan način oziroma v predpisanih rokih, se kaznuje:
– z globo od 800 do 10.000 eurov samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
– z globo od 1.200 do 15.000 eurov pravna oseba,
– z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če se pravna oseba na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.”
Če zaključim, ukinili so prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je temeljilo na prostovoljnosti, uvedli obvezni zdravstveni prispevek, uvedli novi obrazec za poročanje, obveznost poročanja prenesli na izplačevalce in za neporočanje oziroma nepravočasno poročanje uvedli kazen, ki za d.o.o. znaša od 1.200,00 do 15.000,00 evrov.
Namesto debirokratizacije imamo birokratizacijo in ustrahovanje. Podjetniki pa to mirno prenašajo, ko jih doleti kazen, pa so zgroženi.
Ivan Simič je davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave. Prispevek, objavljen na +portalu je malenkostno modificiran in združuje dva Simičeva bloga.
Golobja vlada je kmalu po svojem ustoličenju že izvedla prvo in verjetno tudi zadnjo davčno reformo. Odpravila je tisto znižanje davkov, ki ga je uvedla janševa vlada in posledično so danes plače in pokojnine nižje kot bi bile brez golobje davčne “reforme”.
Če bi uvedla še kakšno reformo, bi še bolj trpel življenjski standard ljudi.
Namesto strokovno domišljenih in demokratično politično usklajenih zakonov nam vladajoča diktatura “svobode” populistično lažnivo obeta le še ne-obvezujoča, ne-otipljiva in v vsakršnem smislu meglena “izhodišča”, ki da so “že v zaključni fazi”, le še kak teden, mesec … , pa jih bodo poslali v parlament.
Naj gre za davčne spremembe ali za finančne temelje javnega zdravstva in javnega zavarovalništva, naj gre za finančne temelje dolgotrajne oskrbe ali nujne spremembe sistema plač zaposlenih v javnem sektorju – vedno ista “izhodišča” in vedno istih “le še nekaj tednov” do lažno obetanega “velikega poka”.
Kljub lažnim “izhodiščem” pa zaposleni v javnem sektorju in sodni veji oblasti brezuspešno stavkajo in protestirajo ter so upravičeno jezni in užaljeni.
Kljub lažnim “izhodiščem” se vrste čakajočih rednih plačnikov socialnega in zdravstvenega zavarovanja vse bolj brezupno daljšajo pred javnimi zdravstvenimi zavodi in javnimi domovi socialnega varstva in skrbstva.
Kljub lažnim “izhodiščem” stanovanjske izgradnje se vse bolj brezupno daljšajo vrste mladih družin in socialno ogroženih posameznikov na seznamih za socialno dostopna stanovanja iz javnih stanovanjskih skladov.
In ti isti serijski in sistemski lažnivci nam v isti sapi z nestvarnimi in neotipljivimi “izhodišči” napovedujejo še novo “sodno palačo” v Ljubljani, novo “medicinsko fakulteto” na Primorskem, novo SNG Dramo v Ljubljani, nov NUK 2 v Ljubljani itd., itn.
Besede, besede, besede …, ki prispevajo, da je naš nasmeh vsak dan bolj grenak in da ne verjamemo na besedo več nobenemu lažnivemu predstavniku opravilno nesposobne Golobove vlade ter v vsakršnem pogledu škodljive vladajoče parlamentarne koalicije GS, SD in Levice.
Predlagam, da uvedemo posebne davke za NVO, da bodo čutili in razumeli davščino.
Laično gledano, je Zakon o interventnih ukrepih…, namerno napisan z nerazumljivo in zapleteno latovščino, da je večja verjetnost, da bo država več pobrala s kaznimi kot z davki.
—
Kot prvo se ne spoznam na davke, edino ko jih je potrebno plačati. Prav vsaka država od Hamurabija dalje živi od davkov. Tu pa nastane problem, kam te davčne obveznosti vložiti. Včasih so “prispevke” mogočni vladarji vlagali v gromozanske palače, mošeje, cerkve, odnosno katedrale, da ne naštevam vseh teh mogočnih zgradb, ki jih turisti množično obiskejo. Denar v takšni ali drugačni obliki ni padal kot mana iz neba. Namesto v smiselne “projekte” v glamurozne spomenike. Egipčani v piramide, tisti Indijec v Tadž Mahal, Justinijan v Hagio Sofijo in še na tisoče podobnih mojstrovin.
Sčasoma so sploh evropski vladarji, pa ne vsi, skontali, da denar vložen v glomazne stavbi ne prinaša novih financ, temveč so nepovratna sredstva in samo nečimržni so še vedno gradili v nebo vzpenjajoče se mogočne strukture njim v čast. Seveda so tu nastopile ZDA osvobojene od britanskih torijcev in podobnih kalibrov.
Potem je prišla francoska revolucija, ki je v bistvu s sposobnimi pravniki in na novo porajajočo buržoazijo vrgla kralja. Da smo si na jasnem, drhal je bila, oziroma so bili samo koristni idioti. Kaj se je dogajalo vmes pustimo. Napoleon, sprva revolucionar je spremenil taktiko in pri njemu je navaden vojak postal general. In eden njegovih najboljših generalov, ki je baje obiskal tudi naše kraje, Bernadotte je na pogajanjih s Švedi, odposlancem predstavil davčne, carinske itd reforme. In odposlanci zelo zainteresirani so prepričali svoje plemstvo, da incestna kraljevska družina vodi v propad. Tako je Bernadotte nezakonski sin silom slučaja postal švedski kralj. Z davčnimi, carinskimi reformami in ne vpletanjem v vojne Švedsko popeljal iz zaostale revne države v eno najbogatejših, dokler preveč liberalna politika ni začela uvažati, ne bom rekel koga. Samo hočem povedati, da bi se potrebno iz zgodovine kaj naučiti. Ja vsa ta moderna sploh računalniška tehnologija, ki te ob nepremišljenem kliku lahko spravi ob denar in družino.
Vendar osnove ekonomije še držijo, samo jih je potrebno dopolnjevati. Parni stroj je začel industrijsko revolucijo, vendar, če se ne bi šlo s časom naprej bi hlaponi še vedno bruhali kot vulkani. Ampak temelj vse današnje tehnologije je para in še vedno je v termoelektrarnah, jedrskih centralah itd. Mogoče sem zašel iz smeri današnje teme, ampak naš vladar mi ponuja asociacije na nekdanje mogočnike. Ja davke je potrebno pobrati, vendar v razumnih mejah in, da se nekaj vrne tudi nazaj, sploh v gospodarstvo, ne dve tretjini za plače birokratov. Najprej socialo bi potrebno prevetriti, ker je danes večina abonentov iz Balkana. Sociala, seveda v državi mora obstajati, ampak nas upokojencev z najnižjimi pokojninami zaobide, kakor so včasih popotniki zaobšli mesto obogateno s kugo. Žali bog tako je. Da ne bom predolg, tudi razni sistemi, podsistemi, NVOji in podobni prisesanci na proračun.
Namesto olajšati gospodarstvo, pa naj si o njem misli kdorkoli kar hoče, je poganjalec iz katerega se črpa sredstva za druge namene. In vsak bukselj ve, če ga bo država zatrla z davki je konec, The end, Fine in tako so mnoge države iz prehoda iz srednjega veka v kapitalizem, skoraj obubožale. Vendar so potem pametni ljudje sprevidili, da je potrebna industrializacija. Pustimo danes ob strani socialne krivice, ker je bilo izkoriščanje in žena in moških sploh pa otrok za današnje čase nepredstavljivo.
Samo še to med t.i. NOB so ljudi pumpali, da po vojni ne bo davkov. Ne moreš verjet, od kje pa naj država dobi sredstva. Najbrž zvezda, pa ne repatica odvrže na določen kraj.
Najbolj mi je smešno, da zadnja anketa PopTV uvršča vrlega financministra na peto mesto (!). Je to zaradi reform ali pomanjkanja reform? Ali zaradi nakupa Litijske 51? Ali morda zaradi 50-odstotne obdavčitve kmetijskih subvencij?
To neko dopolnilno zavarovanje izhaja iz znizanja obsega osnovnega zavarovanja. To pomeni, da se zdravstvo drazi (% od sicer rastoce place ne zadosca vec). Vprasanje je zakaj se zdravstvo drazi hitreje kot ostalo? Ker se populacija stara, je en del resnice, a ne cela resnica. Ali je zdravstvo kot novi avtomobili, ki imajo vedno vec moci in funkcij in si zato vedno drazji? Ali pa je zdravstvo kot restavracije, ki so vedno drazje, ker imajo gosti vedno vec denarja v zepu?
Posebej vprasanje je po kateri logiki je dodatno zavarovanje fiksen znesek in ne % od place, tako kot vsa ostala socialna zavarovanja? 35€ ni ne logicen, ne pravicen znesek. Zavarovalnicarji so iz gole lenobe delili absoluten strosek uslug s stevilom ljudi. Namesto, da bi bolj precizno dolocili % od dohodkov pisameznikov. Pa izracun je ocitno bil napacen, ker se prejemki ne pokrijejo s stroski. Najbrz fakulteta za matematiko ne daje potrebne izobrazbe, se bolj verjetno pa je, da zavarovalnicarji nimajo te izobrazbe.
Se najbolj plavzibilna razlaga v nacionalnem stilu pa je, da se ne ve kdo pije in kdo placa.
Ali na kratko: celo Golobu je postalo jasno, da je vodenje drzave bistveno bolj zapleteno kot kupiti in prodati elektriko. Mogoce mu je celo jasno, da si je obul mnogo prevelike cevlje.
Ta reforma je pravi zmazek,ustvarjena je ,da načrtno uniči še dobro stoječe gospodarstvo in male podjetnike( po njihovo kapitaliste).in tu ni več kaj za komentirat ,ampak mirno iti na ulice (ampak vsi naši in vaši) in vladajoči nesposobni vladi jasno povedati,da pri vseh neumnosti, ki jih počne,v zunaji politiki,zdravstvu, gopodarstvu,demografiskih in migrantskih uprašanjih, idologiji ,nima več kaj početi,enako sporočilo ji moramo dati tudi sedaj na Evropskih volitvah.In ne nasedajte zopet njihovim novim obrazom ala Prebelič.
Božičeva je pravzaprav obljubila nove davke. Njeno stališče je, da je poraba takšna kakršna je, da bo poraba javnega in državnega sektorja v bodoče še višja (kar kaže stavkajoči javni in državni sektor), kar bo za sabo potegnilo zahtevo po novih virih. Za Božičevo (za vlado) so to davki in ne možna reorganizacija služb, optimizacija dela, digitalizacija, debirokratizacija itd
Takole končna svoj prispevek g. Simič, čigar znanje in jasne razlage zelo spoštujem:” Podjetniki pa to mirno prenašajo, ko jih doleti kazen, pa so zgroženi. Temu bi dodal, da vsi državljani to mirno prenašamo, pri čemer je poudarek na besedi mirno. Ne gre zgolj za moje dlakocepljenje, pač pa za bistvo težave, ki jo imamo slovenski državljani. Kaos v državi, ki ga je tako s svojim delovanjem kot nedelovanjem povzročila ta vlada, bi radi rešili na demokratični način, tako kot se pač urejeni družbi spodobi. Toda mi nismo niti urejena niti demokratična družba. Kako se pri nas tej reči streže, so nam pokazali levičarji, ki so na okope stopili takoj ob nastopu t. im. kovidne vlade, pravzaprav že prej. “Spontani” protesti na ulici so bili stalnica, medijska scena pa na njihovi strani, še več, postala je tako rekoč nova politična stranka. Gonja proti nekdanji vladi, ki je delala zelo dobro, se z nastopom nove ni končala. Traja še danes, po dobrih dveh letih delovanju nove. Da je to možno, so krivi vsi državljani, ne le levi, temveč tudi tisti, ki sodijo v najbolj množični “razred” vsegliharjev. Teh je vsaj 400000, sodeč po zadnjih volitvah. Kako je z vsegliharji pa v nadaljevanju.
Vsegliharstvo je »lep« izraz slovenskega novoreka, ki je v zadnjih letih dobil polnopravno članstvo v prispevkih predvsem političnega značaja. Pa ne le v pisnih, ampak tudi govorjenih, in ne le v vsakdanjem govoru, tudi v audio vizualnih medijih. Takole o tem beremo na spletni strani Fran: vsegliharstvo je samostalnik srednjega spola: stanje, lastnost koga, da vidi vse pretirano enako, ne kaže pravega zanimanja, zavzetosti za razlikovanje med boljšim in slabšim. In naprej: Vsegliharstvo je posledica intelektualne lenobe človeka, ki se ne potrudi iskati razlik, niti ne poskuša narediti miselnega reda v svetu okrog nas.
V zadnjih nekaj letih smo priča vsakokratnemu učenju političnih novincev. Tudi to je rezultat vsegliharstva v javnosti. Konec citata.
Sam sem vsegliharstvu včasih pravil vsèênost, vendar ta izraz po Franu pomeni ravnodušnost, brezdušnost, zato sem ga opustil. Ostajamo torej pri vsegliharstvu, kjer je pomemben del te besede glih, ki je grda različica besed prav, ravno. Očitno je, da izhaja iz nemške besede gleich, ki sicer pomeni enak. No, pa pustimo genezo tega izraza ob strani in se vrnimo na osnovno temo tega zapisa, kaj je s tem vsegliharstvom pri nas.
Svoja rodovitna tla je izraz dobil zlasti na slovenski politični njivi, ki ji podobo večji del post osamosvojitvenega obdobja intenzivno daje leva stran političnega prizorišča, in sicer z uvajanjem takšnih anomalij, kot so med drugimi tudi lbtg+ agenda, woke gibanje in menda kritične podnebne spremembe. K naštetim je treba dodati še spodbujanje ilegalnih migracij, ki dosegajo dramatične razsežnosti. Pa tudi unisono zanikanje covida in prepričanje anticepilcev, da je bil ustvarjen umetno in namensko, pač za potrebe velikih medicinskih korporacij. Ob vseh teh nesmislih je desni pol, ki ga levica največkrat označuje kot konservativnega, slabo slišan ali viden. Za to je dolga vrsta razlogov, a o tem pozneje.
Levičarski komentatorji menijo, da je beseda konservativno pravzaprav sopomenka nazadnjaško, iz česar naj bi samoumevno sledilo, da je levičarstvo pač napredno. In vendar nič ne bi moglo biti bolj zgrešeno od tega mnenja, saj so »dosežki« levičarstva dobro vidni danes, njihovo škodljivost občutimo vsi, prepoznamo pa samo nekateri. In dosežki bi morali šteti, ne pa prazne besede. Tisti dosežki, ki izhajajo iz primerjanja dokazljivih dejstev, navajanja statistik z jasno opredeljenimi merili. Živimo v času, ko je bolj kot kdaj koli prej mogoče preverjati zapisano, povedano, sporočeno. Vsi ti postopki dokazujejo, da je levičarstvo ne le najbolj zlagana in prevarantska ideologija, temveč tudi najbolj nesposobna agenda neke družbe, znana po razkoraku med deklariranim in uresničenim. Znana je po všečnih obljubah in neizpolnjevanju le-teh. Ni torej gonilna sila neke družbe, ampak nasprotno, zaviralna. Slovenci imamo z njo porazne izkušnje že vsaj 70+ let, intelektualno usihanje in duhovno uboštvo, ki sta posledica negativne selekcije, tako značilne za socialistične vlade, pa sta nas pripeljala v nezavidljiv položaj, ko je na preizkušnji tudi prihodnost slovenskega naroda, tega temelja slovenske države.
Res je, da nismo edini, ki nas ogroža sodobna preobrazba nekdanje komunistične ideologije. Tudi dobršen del sveta drvi v katastrofo zaradi nesposobnosti levih vlad oziroma vpliva levice na vodenje teh držav, zlasti v EU. Toda to je v še veliko hujši meri značilno za Slovenijo, ki se je v slabih dveh letih iz mlade države, ki je res imela nekaj pubertetniških težav z razumevanjem demokracije, spremenila v kloako zdavnaj preživelega enopartijskega sistema Titove Jugoslavije. Žal za Slovenijo velja tako, kot je to veljalo za Mojzesove Izraelce, ki jih je ta Zakonodajalec odpeljal iz »suženjstva« v Egiptu, pa se nato v novem okolju in osvobojeni niso najbolje znašli, tako da je Žiga Turk (knjiga Prazniki) ob tem zapisal, da je bilo razmeroma lahko odpeljati neki narod iz suženjstva, veliko težje pa pregnati Egipt iz miselnosti ljudi. To primerjavo je upravičeno uporabil tudi za Slovence, ki smo se po njegovem mnenju leta 1991 osamosvojili, ne pa tudi osvobodili. Res je sicer, da Slovenci v nekdanji »jugi« nismo živeli najslabše, če se primerjamo z drugimi narodi, vseeno pa slabše glede na narodov potencial, ki se v enoumju ni smel niti pokazati, kaj šele dokazati.
To inertno stanje duhovne bede je trajalo dolgo (in še traja), a kljub temu ne tako dolgo, da bi v njem prav vse klice živahnega intelektualnega delovanja ostale brez kisika. Najboljši dokaz za to je osamosvojitev Slovenije, ki so jo pripravljale in vodile napredne sile, ki so svoj prvi cilj, samostojno državo, uresničile, drugega – vzpostavitev pravega demokratičnega sistema – pa ne. Razlogov za to je več. Vedeti je treba, da so idejo in željo po samostojni državi Slovencev artikulirali, in v politični jezik preoblikoval intelektualci, v prvi vrsti umetniki, predvsem literati. Ti so bili politično neizkušeni, kar se je novo nastalim strankam zelo poznalo in tudi maščevalo. Pomladniki niso razumeli, da je bil z osamosvojitvijo storjen samo prvi nujen korak k demokratičnosti in da nikakor ne bi smel umanjkati drugi, očiščenje vseh državnih institucij od globoko prežetega z enopartijskega sistema. Za kaj takega bi bila potrebna lustracija, do katere pa ni prišlo.
Ker se očiščenje najpomembnejših institucij (sodstvo, javna uprava, mediji) ni zgodilo, tudi do prave demokratizacije ni prišlo, ker je proces ostal na formalni ravni, in ga tisti predstavniki političnih strank, ki so se pretihotapili iz enopartijskega sistema v novega, niso ponotranjili. Tudi ga niso mogli, ker bi se morali v tem primeru z odprtimi kartami podati v demokratični boj za naklonjenost volivcev, to pa bi bilo pogubno zanje. Njihov način je bil javno govoriti eno, delati pa drugo. Pri zamegljevanju resnice niso imeli, in nimajo, težav, saj so najvplivnejši mediji pod njihovim nadzorom. Dajte mi medije, pa bom danes ljudi prepričal, da je zemlja okrogla, jutri pa, da je vseeno ploščata. A ne skrbite, pojutrišnjem bo spet okrogla.
V novem večstrankarskem sistemu so se najbolje znašli komunisti, ki so se perfidno preimenovali v stranko prenoviteljev, nato pa uzurpirali še politično oznako socialna demokracija in se pod to zastavo podali v Evropo slepit tudi EU birokrate. Levičarsko vodeni mediji so doma odlično opravili svojo nalogo, to počno tudi še danes, namreč tisto, na katero se spoznajo najbolje, na zavajanje ljudi z všečnimi besedami in obljubami, ki jih nikoli ne uresničijo. Zakaj bi pa jih, če jim neizobraženi in politično nerazgledani ljudje, večinski volivci, verjamejo. Verjamejo tako zelo, da so pripravljeni prikimati tudi temu, da je letna inflacija v državi 8 %, pa čeprav stane nekaj, kar so pravkar kupili, 70 % več, kot je tak izdelek stal pred letom dni. In med temi plastmi državljanov je treba iskati tiste, ki so s pojmom vsegliharstvo popapcali vso politično modrost. Ker so vsi politiki glih, je pravzaprav vseeno, koga volijo, najbolj priročna imena pa so tista, ki jim jih na pladnju primerno garnirana servirajo mediji, katerih edina skrb je, da državljani ostanejo nerazgledani in neozaveščeni. Pri tem nimajo težkega dela, saj imajo opraviti z ljudmi, ki so jim primerno oprali možgane že v šolah, kjer šolniki služijo enakemu cilju kot mediji. Ohraniti ljudi nevedne in/ali ideološko indoktrinirane. K sreči je dandanes težko preprečiti pretok informacij iz sveta (da se tudi to da, dokazuje severna Koreja), zato opozicija ni samo mogoča, ampak tudi nujno potrebna, in ker mora biti pri svojem prizadevanju vsebinska, je njen intelektualni domet bistveno večji od levega pola, dremajočega na blaženem valu puhlic, ki pa se, žal, najbolje prodajajo nevednim. Levica niti v svetu nima ponuditi ničesar pametnega, nekaj kar bi ljudi obvarovalo pred okužbo pred brezglavim potrošništvom. Prav nasprotno, na različne načine jih spodbujajo k temu, od česar imajo, če sploh, samo kratkoročne koristi. V tem smislu so tako zavedeni ljudje idealni kupci nepotrebnega.
Vsegliharstvo torej pojasnjuje vse. Vendar pa besede vsegliharstvo pri nas ne uporabljajo levičarji – ti so v svoj prav vsaj 110 % prepričani -, temveč običajni ljudje, tisti, ki se ne opredeljujejo nedvoumno na nobeno stran, vendar so na splošno levici bolj naklonjeni kot desnici. Večina svoje poznavanje domačega in tujega političnega prizorišča dolguje dvema najbolj vplivnima medijema, Pop tv in nacionalni televiziji, predvsem njunima informativnima programoma, ki nas tu najbolj zanimata. Medtem ko je Pop tv že od samega začetka največji medijski onesnaževalec mentalitete gledalcev, pa je »nacionalka« nekoč imela tudi svoje, sicer redke, zato pa toliko bolj dragocene dobre trenutke. Toda to je že dolgo zgodovina, zelo vpadljivo levičarsko in podivjano divjaško navijaška je vse od pandemije covida naprej. V tej smeri so njeni uredniki pretiravali do te mere, da so bile njihove oddaje pogosto celo manj gledljive od tistih na Pop tv. In tako oziroma huje je še danes, zlasti po zadnji čistki nezaželenih urednikov in novinarjev v tej hiši, ki jo prisilno plačujemo vsi državljani.
V smislu zgoraj povedanega bodo vsegliharji trdili, da je vseeno, ali je na oblasti leva ali desna opcija, ker da so vsi isti. Vsem naj bi šlo samo za denar, položaje, vpliv in vrsto ugodnosti, ki iz tega izhajajo. To je zelo preprosto gledanje na politiko (politike) in njeno vlogo v družbi. Da smo ljudje politična bitja za grškim mislecem prav po papagajsko pišejo komentatorji in analitiki že 200+ let, in ker se je navsezadnje s tem mogoče strinjati, bi bilo prav, da bi končno razumeli, da je politik v naših časih postal posameznik, ki se profesionalno ukvarja s politiko. Biti politik torej pomeni poklicno se ukvarjati z urejanjem in vodenjem družbe. Drugotnega pomena je, ali nekdo v tem vidi bolj pridobitno dejavnost, kot so nekatere druge, ali ne. Tudi če ima nekje v ozadju takšen namen (sestavi te vlade bi vsekakor lahko pripisali(, se veliki večini politikov račun po navadi ne izide, saj je dolga vrsta človekovega delovanja veliko bolj finančno zanimiva. Prav nič namreč ne zagotavlja politiku, da bo v tem poklicu obogatel, postal prepoznaven v družbi in imel večji vpliv, kot pa ga imajo po navadi ljudje drugih poklicev. Tako naj bi vsaj bilo, če bi bila neka družba zrela za demokratični večstrankarski sistem in bi ljudje razumeli, da bodo, če bodo delali dobro za družbo, delali dobro tudi zase. Ne zaradi privilegijev, ampak zato, ker bo njihovo dobro delo prepoznavno.
Politik je torej zelo specifičen poklic, ki je celo bolj kot večina drugih na očeh javnosti, kar je razumljivo. Politiki so namreč odgovorni za to, kako je urejena neka družba, kako uspešna je zaradi njihovih posegov ta skupnost, ali pa kako neuspešna je. V tem primeru lahko sledi tudi kazen, in v normalnih demokratičnih ureditvah ta tudi vedno sledi slabemu vodenju družbe oziroma države. To velja za vse ravni političnega delovanja, še najbolj za najvišjo raven, predsednike vlad, ministre, sekretarje in tako naprej po lestvici navzdol. Oziroma naj bi veljalo, kajti dolina šentflorjanska je tudi v tem pogledu unikum. Desetletja se že menjavajo (v glavnem leve) vlade, z vsako od njih smo za stopnico nižje od primerljivih držav, pa se nobenemu politiku, ki je dodal svoj kamenček k mozaiku neuspešnosti, ne zgodi nič. Nasprotno, svojo kariero nadaljujejo večinoma v podjetniški smeri, za katero so obilno poskrbeli za časa izleta v politiko. Če sploh kje, se pri politikih pojem vsegliharstva izkaže za neuporabnega, še več, zavajajočega. Dokazov za to ne zmanjka niti doma niti na tujem, če se le hočemo ozreti okoli sebe, in pokukati dlje od tako ljube nam domačije. Ne potrebujemo daljnogleda, da bi boleče spoznali, kako v številnih državah Evrope in sveta živijo bolje, pri čemer ne mislimo samo na materialno plat. V vidu imamo duhovno pestrost, paleto različnosti, ki daje barvitost življenju. Res je sicer, da družbene skupnosti, ki bi bile brez težav, ni in da so dandanes številne države zašle s prave poti, a ta téma je preobširna, da bi se ji lahko posvetili na tem mestu. Lahko samo omenim, da (tudi) o tem odlično razmišlja Boštjan M. Turk v knjigi Vojna za mir.
Ob vse zapisano je treba dodati še vse bolj razširjeno prepričanje dela državljanov, da je bilo življenje v nekdanji Jugoslaviji boljše. Opazujemo lahko porast jugonostalgije, kar je težko razložljiv družbeni pojav, če pomislimo, da smo z vsakim dnem dlje od juge in njene pogubne vladavine. In da med jugonostalgike sodijo celo mladi, ki nikoli niso živeli v SFRJ, pogosto celo njihovi starši ne. Gre pač za vsiljeno mnenje večinskih medijev, ki s tem podpirajo politične dediče prejšnjega režima. Zato ne smemo biti presenečeni, če ponekod na Primorskem častijo kult Tita, z njim pa posredno zločinski sistem, ki ga on predstavlja. In tudi ni presenečenje, da naša oblast nikoli ni zmogla enotne obsodbe treh svetovnih zločinskih sistemov: fašizma, nacizma in komunizma. Zataknilo se je namreč pri slednjem, zato obsodbe v paketu potrebna večina (66 %) nikoli ni bila dosežena.
Dodajmo zapisanemu še nekaj, kar ni neposredno vezano na temo vsegliharstva. Omenimo nesrečno dejstvo, da v samostojni Sloveniji nikoli nismo imeli (z občasnimi izjemami) koherentne politike priseljevanja oziroma jasnih meril, koliko priseljencev potrebujemo, in kakšnih. (profil poklicev) Tako se je k nam preselilo veliko število pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, zlasti na začetku 90-ih. Številni od njih so se prilagodili novemu okolju, vendar tudi skupina tistih, ki se niso, ni zanemarljiva. Priseljevanje z Balkana se tudi poslej ni ustavilo, občasno se je celo krepilo. S čimer ne bi bilo nič narobe, če bi prišleki razumeli, pod kakšnimi pogoji lahko pridejo k nam delat in še zlasti, kdaj bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva. Tu se za slovenski narod odpirajo številna vprašanja, ki jih doslej nobena vlada ni rešila, kljub nekaterim dobrim poskusom v tej smeri. Zakaj je tako, je razmeroma lahko pojasniti. Nekdanjemu komunističnemu učenju, da narodnost in njegova kultura nista pomembni – to, kar šteje, je po tej dogmi samo razredna pripadnost -, se je v zadnjih letih pridružil globalistični pristop, ki zanika ne le to, temveč tudi vrsto vrednot, ki jih je še nedolgo nazaj priznavala zahodna krščanska kultura. (dom, družino, jezik, kulturo, vero ipd.) Vse našteto naj bi nadomestil multikulturalizem, kar je še en od v nebo vpijočih nesmislov. Nesmislov, ki pa imajo svoj smisel, namreč za promotorje teh sprevrženosti, za tiste torej, ki so našli v slabo ozaveščenih in potrošniško usmerjenih državljanih idealne ‘paciente’. In tudi pri tem vprašanju bomo pri vsegliharjih naleteli na mnenje, da smo mi tisti, ki potrebujemo delovno silo za nekatere poklice, kar je res, a je tudi res, da oni potrebujejo nas, da si omogočijo boljše življenje v boljšem okolju. Težav s slabo načrtovanim uvažanjem z Balkana, zdaj pa še z ilegalnimi migracijami, je toliko, da jih seveda tu ne morem niti našteti.
Za konec: utemeljeno se nam zdi, da je vsegliharstvo je v Sloveniji postalo najvišja stopnja kognitivnega razumevanja politike večine, predvsem tistih, ki ne razumejo dobro, kaj se jim dogaja, a so prepričani, da so se s tem stališčem dokopali do najvišje, že kar univerzalne resnice: vsi so glih! Postali so animal politicus.
“…je treba dodati še vse bolj razširjeno prepričanje dela državljanov, da je bilo življenje v nekdanji Jugoslaviji boljše.”
K temu pisanju gospoda Simiča je treba dodati (za jugonostalgike), da je bilo tako boljše življenje v Jugi, da je od vsega dobrega država celo propadla. Vse to sodi k “boljšemu” življenju.
g. Uroš, a vi tukaj objavljate novo knjigo mnenj? Res dolg komentar, za vsaj 5 strani, hehe. Res ne razumem vašega mnenja o covidu – zdaj po moji oceni že med 70 in 80% ljudi dejansko VE, da je šlo za popoln nateg. Dajte prosim v google: The very best cheap trick (Neil, Fenton), ali pa expose-news Paul Weston – tam je super jedrnat video, dajte malo začet klikat pametne strani, ne pa vedno samo MS pomij pa nore24TV…
Vidim, da ste se tukaj spet zbrali sami stari dobri Januzhaji in spet ubrano regljate, a da vas malo ohladim – G. Simič, nazadnje se niste ravno izkazali na Tarči o Litijski, vi ste očitno krajo (naveze SD-SDS) 7,7 mio. poimenovali kar: otroški vrtec. Zelo slabo ste se izkazali v tisti oddaji, to je že treba povedati. Najbrž zato, ker ste vi navajeni ”višjih zneskov” in je par milijončkov za vas pravi bakšiš – ste hoteli to povedati? Ne vem, če ste vi potem tisti ugledni strokovnjak, ki lahko pamet soli drugim. Spadate bolj v kategorijo ”snežičev”…
BTW Danes sem ‘ začasno premagal’ cenzuro na cenzuRTV, izgleda so zmerljivke za The Gobana vendarle malce zalegle in uspel vprašati, zakaj Levica podpira hašišarstvo (seveda ne s temi besedami). Spet neke blodnje, prazen odgovor; ampak počasi bo vsem hašišarskim propagandistom postalo še nerodno…
Skratka, uredništvo pozivam, da se posveti resničnim temam pri evropskih volitvah in nekoliko manj ideološkim: splav, evtanazija, 2. SV, ipd. Dajmo se vprašati, kako se da RES izboljšati zdravje prebivalstva (seveda je pravilen odgovor PRIMARNA PREVENTIVA!!), kako bi dosegli preboj pri turizmu (npr. meni je zelo všeč, da se zelo dobro dela na kolesarski mreži, lahko bi bili no. 1 destinacija za kolesarski turizem!), kako bi nehali razprodajati pomembna podjetja (o tem pa Simič nič ne bo napisal??), kako bomo povrnili in izboljšali strateške infrastrukturne dobrine – letališče, let. prevoznik, Luka, prenova železnic v nekaj res učinkovitega, namesto kozmetike za drage denarje, strategija energetike – zaprtje nepoTEŠenega projekta, pa odprtje JEK2, ipd.
To bi me zanimalo, ne pa ”reforme”, štetje kosti, splav/evtanazija, Gaza (ko omenim besedo Gaza se zdi že, da je to glas za GazaTanjo, to se po novih slovničnih pravilih piše skupaj) in Ukrajina pa Možina, 1. maj, Dan mladosti in Kučan in Janez, reši nas – in podobne večne in neskončno dolgočasne lajne…
Hahahahahaha! Bruuuhahahaha!
Čemu se smejete, nooo, čemu? Sebi se smejete… Revizor! Eh, saj sploh ne veste, kaj je to…
Kot je pred kratkim napisal originalni Mitja Kunstelj:
Šta je ovo, sunce …
Pisati moramo tako, kakor ukaže vernon. To velja tudi za urednike glavnih medijev. Če ne boste pisali po Vernonnovo, bo v vas izbruhal vso preostalo zalogo žvepla na planetu.
ren, hvala za tako duhovit komentar – lep večer želim tudi vam!
Človek res ne ve, ali naj bi se ob teh črevih smejal ali jokal.
vernon coleman a ti je uspelo prebrat 10% pisanja g. Uroša. Namreč doma je še ostalo za eno knjigo teme vse gliharstva.. Vendar za tebe bi bilo to preveč in tudi razumel ne bi kaj Uroš meni o covidu. Zato se zatekaš k blodnjam. Izzivam te da napišeš članek o covidu v taki dolžini, saj kot razumem veš o covidu vse kar treba in zanima proti cepilce.
Potem pa čakamo na komentarje.
Eto, za uvod kolega Drago – covid-19 je načrten, bedast, do potankosti načrtovan – globalističen nateg. In noro je, da nihče ne poči tega praznega balončka.
Veselim se že vaših proti-argumentov.
Na kratko, za ogrevanje poglejte 40 facts you need to know na off-guardian.org
Priporočam v branje: S. Bhakdi, The corona false alarm, 2020. Mnoge knjige legende Vernona Colemana (zelo cenzuriran in nadlegovan), posnel je, če se ne motim tudi kar 338 videov in napisal okrog 1000 člankov o tem. Vse ima na spletni strani. Občasno kaj pretirava, a v 90% ima prav. Priporočam: Endgame, the hidden agenda 21, Coming apocalypse, Their terrifying plan. Slovenske knjige: Resnica vas bo osvobodila, Gržan, Komat. Nekaj časa sta o tem pisala recimo US Teršek in T. Mastnak, ki so ga zato odpustili pri Dnevniku (po 500 kolumnah). Vse te knjige so skrite, v bunkerjih, cenzurirane, prepovedane, sežgane, ne omenja se jih. Po drugi strani pa -David Zupančič, Alojz Ihan in podobni že skačejo iz straniščnih školjk… Torej, če boš govoril laži, boš imel velik veter u leđža…če boš imel govor RESNICE, te bomo onemogočili. In ljudje so večinoma konformistične p….
Kot sem napisal, enostavno nima zadeva nobene logike, smisla, vse je le premočrtno totalitarno nadaljevanje prejšnjih dveh nategov, ptičje in svinjske gripe iz 2004 in 2009. Tukaj poglejte BMJ.com Cohen, Carter- WHO and the pandemic flu conspiracies.
Tudi povezavi zgoraj, ki sem ju navedel v odgovor urošu gabrijelčiču – povsem, povsem zadostujeta…
Če niti to ni dovolj, pa se lotite Mattiasa Desmeta: Psychology of totalitarianism, bil je celo v Ljubljani, poglejte video Govor resnice na triglav media, celo osebno sem govoril z njim. Rekel sem mu, da smo na žalost to vojno izgubili, pa ni verjel… on misli, da je biti živ že zmaga, ne pozna izreka Napoleona (je Belgijec). Je pa seveda gigant našega časa, o tem ni dvoma.
Eto, zdaj pa naj še kdo reče, da nisem temeljito odgovoril.
Dejansko 99 % ljudi ne ve, razen vas seveda, da je bila covid zgodba nateg! Za vas zelo preprosto vprašanje: bi (ste) pustili vaše starše brez medicinske pomoči?
Cenjeni g. uroš gabrijelčič, osebno zelo cenim vaše pisateljske sposobnosti in nesporen trud. Ne cenim pa, da tukaj res blefirate – a da še vedno 99% ljudi verjame v govid-nateg? Od kod ta podatek, komu ali čemu ste ga izvlekli? Zakaj se je potem v letu 2023 cepilo le še 41.000 in 2024 še manj: le par tisoč ljudi? Zakaj je AZ globalno ukinila cepivo, zakaj se veter počasi, a zanesljivo obrača?? A ste sploh preverili katerikoli članek, video ali knjigo, ki sem jih navedel? S kakšnim virom lahko podprete vaših 99%??Eh, dajte no gmeh s takim blefiranjem. Jaz lahko vse podprem, kar trdim- s kot skala trdnimi dokazi.
Kje je sploh kaka reforma?
Otroci, ki so zasedli oblast,ne vedo kaj so finance in kaj je gospodarstvo.
Mislijo, da je država velika blagajna iz katere se jemlje po potrebah.
Zaradi tega, ker je deca hudo razvajena, so potrebe zelo velike in poseganje v državno blagajno je nujno potrebno.
Seveda pa deca ne ve, da je potrebno državno plagajno polniti.
No,ja, niso tako naivni. Vedo, da je potrebno blagajno polniti, zato predpisujejo vedno nove in nove davke, misleč, da jih plačujejo prebogati, ki denar kradejo. Če kradejo( delavcem) potem ga naj vrnejo, saj tako in tako ni njihov.
Sedaj imamo sliko naše vladajoče kolicije.
Sami so zavzeli blagajno in z njo razpolagajo, kot da se sama polni in omogoča plačevanje vseh neumnosti, ki si jih izmislijo.
Če bi ti otrocivsaj malo delali in si z delom prislužili vsaj malico, bi vedeli, kako se pride do denarja. Tega se niso naučili, nimajo nikakršnih izkušenj, zato gredo v trezor po denar, če jim ga zmanjka.
Tako so počeli nihovi dedki in očetje, pa je denarja zmanjkalo in sledil je bankrot.
Tudi ti otroci ga bodo z nami vered kmalu doživeli.
Če ravno so proračun povečali za 3 milijarde, denarja ni.
Samo za plačno reformo je potrebna vsaj milijarda in pol, pa tega denarja ni, zato se pogajanja s sindikati vlečejo v nedogled in se ne bodo končala, saj denarja ni.
Podobno je seveda na ostalih področjih, kjer se vse odlaša, nič konkretnega se ne naredi, ker denarja zmankuje. Seveda ga je za razkošje in vse skupaj spominja na Titanik, ki se potaplja, šampanjec pa teče v potokih.
Pri upokojencih je za 35€, kolikor znaša “dodatno” zdravstveno zavarovanje, zmanjšana pokojnina. Prej smo ta prispevek plačevali s položnicami, zdaj se bo teh 35€, ki pomenijo de facto za toliko zmanjšano pokojnino, poznalo pri prvem rednem usklajevanju pokojnin. Namreč, za 35€ po nižja startna osnova pri procentualnem usklajevanju pokojnin. Zvito! Pri upokojencih šparajo, drugje pa – DOKAZANO – z lopatami mečejo denar skozi okno.