Promocija nenormalnosti kot normalnega stanja v družbi

Slika: Vlada RS

Avtor: | 25. marca, 2024

Zadnji dnevi, tedni, meseci, no že leta, so za povprečne ljudi kar zalogaj v realnem življenju, spopadanju z neprestanimi krizami in izzivi v domači ter mednarodni politiki. Kmečka, ljudska pamet je izven mode, znanstveniki so menda zarotniki proti vsem svetu, mediji nas dobesedno posiljujejo z neko virtualno resnico, v kateri je težko ločiti dejstva od dezinformacij. Nekdaj normalne stvari postajajo nenormalne in obratno.

Komajda smo se tam po 2015 pobrali po finančni krizi, nas je zadela pandemija COVID-19, ki se je po prvem, precej šokantnem obdobju, ko nihče res ni natančno vedel, za kakšno nevarnost dejansko gre, spremenila v politično obračunavanje, tekmovanje med pristaši raznih zarot, v vsakem primeru je pustila globoke brazde v družbi, ki jih močno čutimo še danes.

Ampak gremo k aktualnosti, normalni nenormalnosti, ki vedno bolj zaznamuje naš vsakdan. Začnimo pri notranji politiki, upravljanju države. Normalno je, da vlada dve leti obljublja zdravstveno, plačno, pokojninsko, socialno reformo, a teh ni. Je pa nonstop v aktivni pripravi, v časovnici, v naslavljanju. Obljublja 30.000 stanovanj, zatem 5000, 3000, a še enega ni na spregled.

Normalno je, da se v javno zdravstvo, zmanjševanje čakalnih vrst vrže 200 milijonov evrov, a se te še podaljšajo. Normalno je, da se ne spoštuje odločb Ustavnega sodišča. Normalno je, da zdravniki, tožilci, sodniki, upravni delavci stavkajo, a se vlada z njimi resno ne pogaja in jim prek uredb omejuje pravico do stavke. Normalno je, da se z zdravniki o stavkovnih zahtevah ne pogaja ministrica za zdravje, ampak neki sekretarji. Normalno je, da predsednik vlade zdravnike precej neposrečeno, podcenjujoče označuje za nekakšne parazite družbe.

Stavka zdravnikov se vedno bolj spreminja v stavko za normalen odnos vlade do stavkajočih. (Slika: FIDES)

Normalno je, da Ustavno sodišče sporoči, da se ne zna odločiti o določeni zadevi, npr. ustavnosti Zakona o RTV Slovenija, medtem pa razsoja o obskurnih zadevah, kot so domnevne žalitve med politiki. Normalno je, da predsednik vlade Robert Golob n+1 enkrat zagotovi, da bo pojasnil svoje sporne zasebne posle, politična imenovanja v Policiji, vplivanje na SOVO, a v pol leta po obljubah tega ne stori in namesto tega na javna soočenja pošilja svoje odvetnike. Normalno je, da medtem odstranjuje vse moteče elemente iz svoje svobodne stranke, za komuniciranje pa pooblasti ministra za zamejce in Slovence po svetu Mateja Arčona. Normalno, saj smo zanj državljani očitno nekakšni zamejci, stanujoči izven njegovega vzporednega sveta.

Normalno je, da v depolitiziranem svetu javne RTV Slovenija svojega predstavnika nimajo študentje, upokojenci, obrtniki, gospodarstveniki, podjetniki, ki vplačajo večino obveznega prispevka oziroma davka za financiranje tega sedaj samoupravnega zavoda. Normalno je, da ta javni zavod vodijo posvečene civilne družbe, ki jim vlada na leto nakaže več deset milijonov evrov brez jasnih kriterijev. Normalno je, da ta javni zavod ob 140 milijonih evrov prihodkov in 2000+ redno zaposlenih ne zna (razen redkih izjem) sestaviti normalnega, gledljivega programa.

Normalno je to, da sporna dejanja predsednika vlade v Državnem zboru preiskuje stranka, ki jo vodi taisti predsednik vlade. Normalno je to, da nekemu kmetu država na podlagi sugestij prijateljic predsednika vlade nezakonito odvzame živino, zatem odgovorne za nezakonit odvzem v birokratski strukturi izumetničene javne uprave še nagradi, stroške pa prevali na davkoplačevalce. Normalno je tudi, da ministrica za javno upravo, ki je morala zaradi pritiska javnosti odstopiti, ker je delila denar svojim prijateljicam, dobi novo, dvakrat bolje plačano službo v državnem podjetju.

Normalno je, da Fiskalni svet državni proračun označi za brezpredmetnega zaradi osnovnih nepravilnosti, šlamparij pri bazičnem računovodskem načrtovanju, finančni minister Klemen Boštjančič je pa glavni kandidat za naslednika potapljajočega predsednika vlade. Normalno je to, da vlada v svojih bizarnih meritvah osnovne košarice dobrin trdi, da se je hrana po njenih ocenah v letu dni pocenila za več kot 50 odstotokov, uradni podatki Statističnega urada pa kažejo na 20 odstotno podražitev ključnih produktov.

Državljani so se dobesedno posmehovali vladnim meritvam cen, ki so kazale več 10-odstotne pocenitve, možnost nakupa kilograma mesa za evro ipd.. (Slika/vir: gov.si, Matej Kastelic)

Normalno je, da ministrica za pravosodje kupi stavbo za 8 milijonov evrov, ki si jo nikoli ni ogledala in je neprimerna za sodstvo. Normalno je, da taisti nakup stavbe brez dokumentacije odobrita finančni minister, predsednik vlade na predvečer novega leta iz proračunskih rezerv za popoplavno obnovo. Normalno je, da ministrica, ki je odgovorna za koruptivni posel, preiskuje podrobnosti koruptivnega posla, ki ga je omogočila. Normalno je, da minister za finance in predsednik vlade nista niti prebrala gradiva, preden sta potrdila ta posel. Oziroma je normalno to, da se vsaj sprenevedata, da nista imela pojma o ničemer.

Normalno je, da ministrica za digitalizacijo od prijateljskih podjetij kupi 13.000 zastarelih računalnikov brez osnovne programske opreme in jih mesece brez kriterijev razdelitve v škodo davkoplačevalcev amortizira v neznanem skladišču. Normalno je, da gradnja drugega tunela Karavanškega predora v dolžini skoraj 8 kilometrov stane manj kot obnova železniške postaje na Jesenicah (170 milijonov evrov), Normalno je, da gradimo en tir drugega železniškega tira do Kopra, en viadukt, ko bo to zaključeno, bomo pa vzporedno začeli graditi še en viadukt z novimi vzporednimi predori, z novimi razpisi in izvajalci.

Normalno je, da predsednik vlade škodo po katastrofalnih poplavah oceni na 10 milijard, čeprav je škoda ocenjena na največ 3 do 4 milijarde. Normalno je, da predsednik vlade razloži, da pri oceni škode ne gre samo za obnovo, ampak obsežno nadgradnjo poškodovane infrastrukture. Normalno je to, da kljub temu predsednik vlade naknadno sporoči občinam, da morajo vse stroške, ki ne pokrivajo osnovnih obnovitvenih investicij, pokriti same iz svojih proračunov, čeprav je stroške nadgradnje vštel v 10-milijardno obnovo iz državnega proračuna. Normalno je seveda to, da niti ena nadomestna hiša za prizadete po poplavah po skoraj osmih mesecih še ni zgrajena.

Predsednik vlade je obljubljal hitro obnovo, pomoč prizadetim. Kljub temu, da obnova poteka zelo počasi, pa vse zastoje na drugih, ključnih projektih vlade, pripisuje poplavam. (Slika; Instagram Robert Golob)

Normalno je to, da za vse neizvedene reforme, spodrsljaje, neizpolnjene obljube vlade krive poplave, čeprav je bilo v ta namen po podatkih ministrstva za finance do sedaj izplačanih dobrih 600 milijonov evrov, pri čemer velik del tega predstavljajo že nakazana solidarnostna sredstva EU, na voljo imamo pa še do 3 milijarde evropskih sredstev različnih oblik, ko bodo seveda pripravljeni projekti. Normalno pa je, da se vlada pogosto izogiba EU sofinanciranju, ker to zahteva pregledno dokumentacijo in omejuje možnost koruptivnega, domačijskega razporejanja denarja.

Normalno je to, da ljubljanski župan Zoran Janković brez vseh okoljevarstvenih dovoljenj še vedno gradi kanalizacijo čez vodovarstveno območje, izsiljuje lastnike zemljišč, pošilja svoje uradnike z nespodobnimi ponudbami za naknadni odkup, legalizacijo že zaplenjenih in uničenih zasebnih zemljišč. Normalno je tudi to, da je za vsa očitana nezakonita ravnanja omenjenega župana že desetletja zadolžena ista državna tožilka, ki čisto slučajno neprestano izgublja dokumente, zamuja roke za sprožitev zakonitega pregona kaznivih dejanj.

No, normalno je tudi to, da drugi ali najbolj popularen politik naše države (odvisno od razpoloženja neodvisnih anketarjev) s svojim društvom predvolilno obiskuje različne kraje, občine, župane, regije in razlaga povezovalne platformske ideje, čeprav je član največje opozicijske stranke in pravi, da ga nova stranka nikakor ne zanima, ga pa je medtem njegova stranka kazensko preselila v zadnjo klop Državnega zbora.

+++

Ni pa vse nenormalno samo doma. Normalno je tudi, da v zibelki svetovne demokracije, ZDA, ne najdejo dva minimalno prisebna kandidata za predsednika te velesile. Normalno je to, da diktator Putin več kot dve leti uničuje sosednjo državo Ukrajino, pri čemer nima tako malo zaveznikov. Normalno je očitno tudi to, da mu tudi na Zahodu pošiljamo neka patetična sporočila sožalja ob sicer nesprejemljivem terorističnem napadu v Moskvi. Normalno je očitno to, da je diktator Putin pobil na stotisoče namišljenih sovražnikov po različnih državah in s svojo na čelu, sedaj se pa čudi, če se določenim skupinam občasno “utrga” in se maščujejo na vse možne načine. Igranje normalnosti ob tem, da dnevno sistematično uničuješ sosednjo državo, pobijaš nič krive civiliste, ugrabljaš otroke, nekritično žrtvuješ stotisoče svojih državljanov za neke izumetničene cilje, osebne frustracije, arhaične imperialistične cilje, ne more biti brez posledic v domači državi, javnosti.

Kljub temu, da celo ruske obveščevalne službe nimajo nobenih podatkov o povezavi islamskih teroristov z Ukrajino, poskuša Putin za nedavni teroristični napad vsaj virtualno krivdo naprtiti Ukrajini, ki mu bo omogočala zaostrovanje spopadov in preusmerjanje pozornosti. (Slika: kremlin.ru)

Normalno je to, da za teroristični napad islamskih skrajnežev sredi Moskve okriviš Ukrajino, ki verjetno ob dnevnem ubadanju z rusko agresijo in boju za preživetje nima drugega dela kot to, da načrtuje napad na koncertno prizorišče v Moskvi. Normalno je to, da okrutno mučiš domnevne storilce in od njih izsiliš priznanje za vse, kar si želiš. Ob tem je normalno to, da prebivalcem Rusije zamolčiš dejstvo, da so ti osovraženi Američani že pred tedni poslali informacije o tem, da skrajneži načrtujejo napad v Moskvi, še posebej v koncertnih dvoranah in podobnih prizoriščih. Normalno je to, da si opozorila ignoriral ali pač načrtno prezrl. Pred tem je bilo seveda normalno, da zmagaš na volitvah, kjer dobiš skoraj 90 odstotkov glasov, ker si vse svoje nasprotnike podkupil, izločil, zaprl ali zmetal z balkonov v devetem, ali desetem nadstropju neke obskurne stolpnice v Sibiriji.

+++

No, zaključimo lahko pa z eno resno normalnostjo, brez političnega cinizma in nepotrebnih delitev: zelo normalna in svečana je bila letošnja Planica, kjer se je od tekmovalnega športa poslovil legenda Peter Prevc. Toliko resnično normalnega, iskrenih, normalnih čustev, slovenskih zastav, veselih ljudi na kupu ne vidimo pogosto.

35 komentarjev

  1. brane

    V Planici je bilo zelo veliko iskrenih, normalnih custev in zastav.
    Organizacija/rezija odhoda je bila pa zal v duhu tega clanka.

  2. JOZE JURKOVIC

    Narod si je spisal sodbo sam!

  3. slavkope

    Še ena taka “nova normalnost” je bila lažna medijska uprizoritev kot da zgodovinskega preboja stene v karavanškem predoru na avstrijsko stran, s katero sta predsednik Vlade RS in pristojna ministrica za infrastrukturo odkrito pokazala in dokazala, da so za njuno oblastno samopašnost prezira vredna objektivna in otipljiva dejstva (kot je bil v začetku marca v resnici prebit karavanški predor) ter da sta sposobna in pripravljena s svojimi političnimi in medijskimi lakaji “svobodno” samovoljno uprizarjati in vsiljevati medijsko “lažno resnico” in “lažno resničnost” o tem “zgodovinskem dogodku”, kakor je njima trenutno priročno in prav.

    Da sta ob tem izkazala še popolno državljansko nevednost in barbarski prezir do veljavnega grba RS, pod katerim tudi sama privilegirano uresničujeta svojo politično narcisoidno samopašnost, je le še dodatna kolateralna škoda.

    Ko sta ključna funkcionarja izvršne veje oblasti prostovoljno pripravljena sodelovati pri medijskem uprizarjanju lažnih dejstev in umetno ponarejenih dogodkov, potem od njiju pač ni mogoče pričakovati ne spoštovanja veljavne ustavne ureditve in ne vladavine prava, a tudi ne civilizacijske spoštljivosti do zgodovinske resnice in resničnosti, do ustavno oblikovanih državnih organov in ustanov ter do serijsko brezvestno izdajanih, preziranih in žaljenih državljanov, davkoplačevalcev in volivcev v RS.

    • Miller

      Grb Slo sploh ni po predpisih grboslovja – heraldike, kar je za državo sramota.

  4. Andrej Muren

    Ko preberemo ta članek – dejstva v njem so sicer splošno znana – vidimo v kako nenormalni družbi živimo. Da nas je v takšno stanje zapeljal obskurni socialistični režim ni presenetljivo, saj enaki režimi tudi drugje po svetu niso boljši. Vendar še vedno preseneča, da vsaj 60% slovenskega prebivalstva tega ne prepozna kot nenormalno, ampak se jim zdi nenormalen običajen demokratičen tržni sistem.
    Tudi glede zunanje varnosti Slovenije je logika večine Slovencev skregana z dejanskim stanjem, ker vidijo sovražnika v NATO paktu, zaveznika pa v Putinu. Obenem niti ne pomislijo, kdo nas bo branil, če ne bomo imeli svoje vojske, za kar se navdušuje sicer vsaj 95% slovenskega prebivalstva.
    Sedanja “normalnost” nas je s prvega mesta po razvitosti med nekdanjimi vzhodnoevropskimi socialističnimi državami pripeljala nekam na začelje. A to še vedno ni dovolj za osveščanje ljudi.

  5. Miller

    Domobranski sin in furer SDS SS tov. Kim Twito je pokazal svoje demokratične vrednote, ko je presedel heretika – bivšega ministra za Z.Z. in kandidata za predsednika, ki je pobral skoraj polovico glasov !, v oslovsko klop parlamenta ter mu s tem strgal epolete s čini SDSa.
    Škofjeloški Mahnjen pujsek, pa zbira dračje za grmado, namenjeno Vipavski čarovnici.

    • Peter klepec

      A se moramo sedaj smejat?

      • tohuvabohu

        Ruski študent je razposajen, ker je pravkar prejel štipendijo.

      • Miller

        Odvisno, kako gledaš na resnico.
        Če si vernik tov. Twita, verjamem, da te je zapeklo.
        In ostale…

    • Andrej Muren

      Ob tem komentarju ne vem, ali bi se smejal ali jokal.

  6. deni

    Kaj v Sloveniji zadnje čase pomeni pojem normalno. Nič popolnoma nič, ker še vedno veliko zapeljancev vejame sončnemu kralju in njegovim podanikom. Še veliko več pa jih politika, oziroma vse kar se dogaja okrog nje ne zanima, ker normalno ne more nič spremeniti in se pritožuje nad vsakim in vsem, pri tem pa pasivno jamrajo. “Ta stari in njihovi potomci” pa kako je bilo včasih vse super in fajn.

    Saj sploh nima smisla, najbolje, da najbolj normalno gremo spet na plebiscit in “normalno” volimo za priključitev nazaj v neko Jugoslavijo. Zakaj? Zato, ker si ne zaslužimo svoje države in z njo ravnamo slabše kot mačeha s pastorko Pepelko.

    Vse skupaj spominja na horror, parodijo, tragikomedijo, triller, ZF in še kaj in to vse v enem filmu imenovanem Osvobojena Slovenija.
    Ali še bolje na stripe Alana Forda in grupo TNT z Jeremijo vred, Forda Prefecta s svojo kompanijo in zateženim robotom Marvinom, ki spominja na povprečnega Slovenca z vgrajenimi čipi za večno nezadovoljstvo.

    Recimo bobu bob in priznajmo, da nismo sposobni vladati sami sebi in potrebujemo vedno tuje vladarje, pa bodisi iz severa ali juga ali vzhoda. Potem pa bomo spet postali normalni, pa karkoli že to pomeni.

    Ko je 91. leta že zgledalo, da bomo kot država postali normalna razvita zahodna družba se je tridesetih letih vse skupaj več ali manj sfižilo. Nostalgija za Jugovino, ljubezen do velikega brata pod Uralom, sovraštvo do Zahoda in najpomembneje, naivni do skrajnih meja, da verjamemo vsaki pravljici, ki jo nam namenijo levi in kjer nastopi zlobni Janša, ki ga je potrebno za vsako ceno uničiti. Če pa je glavni krivec za vse slabo prav on in ne požrešni, pohlepni pravljičarski novokomponirani komunisti (se pač hvalijo, da nikdar niso bili ZKS), potem pa je najbolj normalno, da pošljemo vse skupaj k vragu.

    NATO, EU in vse pridobitve pravne družbe zavržemo kot soldaške gate in postanemo ena od ruskih republik. Oziroma se z referendumom odločimo, da imamo dovolj Jenkijevskega cilindra, švabskih nacijev z njihovimi BMWeji in Mercedesi, polentarskih makaronarskih lahov, jodlarskih potomcev Marije Terezije, čeških škod, prevzetnih galskih petelinov, angleških Bondov, ledeno hladnih Skandinavcev itd.

    Torej, živela Svobodna republika Slovenija pod perutmi koklje, oziroma slovanske matere vseh mater Rusije.

  7. slavkope

    K brezumnim in porazno škodljivim novim “normalnostim”, s katerimi se bliskovito spuščamo v neobvladljiv nered, kaos in propad tako RS, kot tudi države EU in sveta, lahko prištejemo tudi včerajšnji varnostno nedopustni vdor bojevitih agentov, aktivistov in simpatizerjev islamske teroristične organizacije Hamas v veliko dvorano DZ RS med zasedanjem izvoljenih poslancev DZ RS ter isto dopoldne tudi v dvorano hotela Union med srečanjem predsednice Parlamenta EU z izbranimi predstavniki slovenske mladine.

    V obeh primerih so nerazumljivo in nedopustno na celi frontni črti globalnega boja proti terorizmu odpovedale vse odgovorne, poklicane in pristojne varnostne službe v RS, ki bi morale obvarovati izvoljene poslance DZ RS in izvoljeno predsednico parlamenta EU pred bojevitimi agenti in aktivisti islamistične teroristične organizacije Hamas, ki so imeli presenetljivo na široko odprte vse možnosti za tako rekoč popolno izvedbo in izvršitev morebitnega terorističnega atentata nad najvišjimi veljavnimi predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti v RS ter na najvišjo veljavno predstavnico in zastopnico parlamenta EU.

    Gre za nedopustno zgovoren in pomenljiv znak varnostne brezbrižnosti, neodgovornosti, neučinkovitosti in profesionalnega diletantizma vsem tujim terorističnim organizacijam, ki nenehno in vztrajno iščejo ugodne priložnosti za svoje čim bolj odmevne in čim bolj krvave teroristične zločine v najbolj ranljivih razvitih družbah in državah EU in sveta.

  8. uroš gabrijelčič

    Pljuvanje po tistih, s katerimi se ne strinjaš, ni drugačno mnenje. Je pobalinstvo!

  9. uroš gabrijelčič

    Meni se zdi članek zelo dober, ker je avtor stvari poimenoval s pravim imenom. V Sloveniji resnično živimo v nenormalnih razmerah. V norih, po moji oceni. Kar ni nenavadno, če vlado vodi sociopat, DZ pa neuravnovešena oseba z nihanjem razpoloženja in z ravnanjem, ki bi ga najbolje znali pojasniti strokovnjaki za mentalno zdravje. In ko enkrat v državi ustvariš norišnico, se v njej najbolje znajdejo točno določeni osebki. In če k temu dodaš še pokvarjene, pristranske in neobjektivne levičarske medije, ni čudno, da se spirala narodovega duha spušča vse nižje. Kdo od komentatorjev tega portala se v takšnih razmerah očitno počuti normalno, pa je že dolgo jasno.

  10. TL

    Meni je čisto vseeno, kdo vlada, levi ali desni. Najbolje bi bilo, če bi oboji, da si pač malo gledajo pod prste.

    Ni mi pa vseeno, da imamo tako nesposobno vlado. Imajo vse: udobno večino v parlamentu, volivce, ki sicer vsak dan ugotavljajo, da živijo slabše, ampak ker so njihovi na oblasti, se tega še vedno veselijo, na svoji strani imajo dominantne medije in večino družbenih podsistemov. Ampak kljub temu ne znajo in ne zmorejo. Morda pa nočejo ali pa ne smejo.

    • Peter klepec

      No ja, ni vseeno kdo vlada. Ce mi vlada nekdo, kateremu je teh 750 skupinskih grobov normalna stvar, potem TO NI MOJA DRZAVA.

      • Iva PŽ

        T0čno tako! To je pogoj normalnosti vsakega humanega bitja. Vest in odgovornost, sicer sledi propad (dolgoročno).

  11. Samoslav

    Normalno je, da imamo ljudi, kot je komentator Miller, ki v življenju ne vidi drugega smisla, kot vedno znova lajanje v stranko SDS in njenega predsednika.

    • miro

      Drugačno mnenje je vedno dobrodošlo, proti enoumju.

      Ali kot pravi Hegel: teza-antiteza-sinteza.

      • Peter klepec

        Ne nujno, ce to mnenje preglasi zdravo pamet in clovesko moralo.

      • uroš gabrijelčič

        Pljuvanje po tistih, s katerimi se ne strinjaš, ni drugačno mnenje. Je pobalinstvo!

      • uroš gabrijelčič

        Če je teza slaboumna, antiteza pa seveda ne, kaj bi iz tega rodila sinteza? Da ne omenjam večnega vprašanja, katera mnenja štejejo in katera ne!

  12. Arno50

    Normalno je, da bodo tisti, ki bodo čez cca 10 in več let dosegli pogoje za upokojitev, veliki reveži…….
    Takrat bo normalno tudi to, da če vam mizerna pokojnina ne bo zadostovala za oskrbo v domu za ostarele, boste pač sami doma oboleli do te mere, da bo vsako zdravljenje brez smisla…. In povsem normalno bo, da se boste takrat odločili za prostovoljno končanje svojega mizernega življenja…. na svoje stroške .

    • Miller

      NE pozabit !
      Janša je leta 2013 znižal osnovo za izračun pokojnin iz 80 % na 57 % , oz. za skoraj 30 % je ZNIŽAL pokojnine ! Pa računaj.

      Zdaj pa njegov psiho vojščak Rupnik benti proti levim vladam…

      • Rokovnjac

        Ja dragi Mlinar,po tem letu ste skozi bili na vladi takozvani nasi,vprasam pa se,zakaj niste nasi te napake popravili v vec kot desetletju.Ne verjamem,da bo tebe kdaj pamet srecala!!??

      • slehernik

        Miller, ti si podli provokator in večkrat odkriti lažnivec!
        Osnova za izračun pokojnine je bila znižana že zdavnaj pred Janšo. Mislim celo, da nikoli ni bila 80 odstotna.

    • Peter klepec

      Vrabci na strehah ze dolgo civkajo, da dolgorocno pokojnine ne bodo dovolj za zivljenje in da je treba celo zivljenje „dajat na stran“. Ampak izgleda, da to komaj kdo poslusa.

  13. Miller

    Na zadnjem SDS SS ovem mitingu istine, je bil vrh vidno razočaran zaradi pičle udeležbe, ko se je zbraslo nekaj sto njihovih fundamentalističnih vernikov, če štejemo zraven še zastave. Ta grenkoba se je slišala iz zvočnikov v obliki žaljenja in zmerjanja v stilu Goebelsa.
    SDS hujskač Tomašić pa je vidno zagrenjen, ker se ni zbralo najmanj stotisoč ljudi, v svojem stilu na Nori24 lagal, da se jih je zbralo nekaj deset tisoč.
    Haha, to lahko tvezi mamcam in kmetavzarjem, ki niso bili nikoli na kakšnem stadionu in ne vedo, kako zgleda v živo skupaj tisoč, pet, deset ali dvajset tisoč ljudi. Ne pa razmetanih sem in tja kakšen..

    Danes so v novicah sporočili, da je Golob ugotovil, da so za inflacijo krive visoke najemnine… hahaha

  14. DexPex

    Normalno je, da je nenormalno normalno.
    Tudi napadeni se po novem ne smejo braniti in rešuvati talce in ob tem eliminirati sovražnika. Seveda mednarodna skupnost ne zahteva vrnitev talcev pač pa podpira napadalce in njih volilce.

  15. ren

    Normalno bi bilo, da bi bili vsi, ki so iz Slovenije našteti, že v zaporu. S predsednikom vlade na čelu.

  16. Brane

    Normalno je, da avtor vsak teden objavi eno in isto dolgočasno kritiko vlade.

    • Rokovnjac

      Kaj pa,ce si ti kriticen do tega clanka?Jaz vidim veliko Razlicnih kritik,ti pa seveda rdece zaslepljen vidis samo kritiko te vlade!

      • P.Kos

        Pa pohvali kaj, če zmoreš in to dejansko obstaja.

        Je pa avtor pozabil zapisati kar ni normalno niti ni nenormalno, je pa zelo povedno, da na TV pogovornih oddajah vlado oz kar Goloba zastopa odvetnik.

    • Andrej Babnik

      Ali lahko kaj pohvali? Mogoče to,da manj kot delajo manj je škode!

    • Peter klePec

      So bili casi, ko avtorji dan na dan niso mogli in smeli nic kritizirat. Dokler ni zaradi tega cela drzava propadla.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar


Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno “die hard” politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

Referendum o češnjevem cvetu

V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?

Kučanova poslednja bitka: Predsedniške volitve v SD

Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.

Namišljeni strelski pohod in realne organizacijske bombe v delovanju vlade in policije

Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv “eksperiment” ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.

Vladni sklad za medijski mir

Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih “merilih” je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.