Medtem, ko vlada ljudstvo “zabava” z revolucionarnim, aktivističnim zasegom blatnega (zasebnega) goveda, arhaičnimi postopki evidentiranja delovnega časa, napovedanimi in odpovedanimi radikalnimi reorganizacijami vlade, depolitizacijo policije in vseh “nesvobodnih” sektorjev, vogalov te države, je v Državnem zboru potekalo sprejemanje ključnih dokumentov za delovanje države: proračunov za naslednji dve leti. Fiskalni svet je oba ocenil kot neverodostojna, celo brezpredmetna dokumenta.
Če se lahko ob dnevnih, organizacijsko protokolarnih akrobacijah članov vlade, različnih flopih, neumnostih, nesposobnostih, komičnih zapletih…, ki nimajo večjega učinka na življenje državljanov, nasmihamo brez pretirane zaskrbljenosti, pa so ob amaterizmu vlade pri pripravi proračunov za naslednji leti in načrtovanju obnove po poplavah zazvonili vsi alarmi.
Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je že na Odboru za finance Državnega zbora opozarjal, da sta proračuna za leti 2024 in 2025 pripravljena tako pomanjkljivo, da bi jih moral Državni zbor zavrniti in pozvati vlado k predložitvi popravljenih dokumentov. Obstoječa dokumenta namreč ne vsebujeta celovitih podatkov, določene projekcije so popolnoma nekredibilne, neargumentirane. Še več, uporablja se selektivno prikazovanje podatkov z namenom navideznega izpolnjevanja, zadovoljevanja osnovnih računovodskih standardov (celotna ocena Fiskalnega sveta je dosegljiva tukaj).
Fiskalni svet je bil do priprave proračunov kritičen tudi v preteklih letih, vladah, ampak takšne brutalne kritike vlade do sedaj še nismo videli. (Slika: DZ/TVSLO3)
Iz tekoče ažuriranih podatkov Ministrstva za finance izhaja, da je ocena realizacije proračuna že za letošnje leto precenjena za vsaj milijardo evrov. Zato se v proračune za naslednja leta povsem neustrezno vgrajuje presežno porabo, kar pomeni popolno nepreglednost, nenatančnost proračunskega načrtovanja.
Za piko na i vlada med samim sprejemanjem proračunov uvaja nove spremembe, zaveze, kar pomeni, da dokumenti zastarevajo, še preden so sprejeti. Če bo vlada še naprej brezglavo, v želji ugajanja določenim interesnim skupinam, sprejemala nove ukrepe s fiskalnimi učinki, bomo v nekaj mesecih gotovo sprejemali nove rebalanse.
Država lahko zaradi takšne neresnosti hitro izgubi zaupanje finančnih trgov, kar se bo poznalo pri ceni razpoložljivega denarja (trenutne obrestne mere so za Slovenijo še vedno precej ugodne, a daleč od “pravljičnega” obdobja pred leti, ko smo se zadolževali po negativni obrestni meri), ki bo na voljo naši državi. Pri dejstvu, da se bo morala Slovenija v letu 2024 zadolžiti za okoli 5 milijard evrov, je takšno igranje s finančno kredibilnostjo milo rečeno neodgovorno.
Z mnenjem Fiskalnega sveta se strinjajo praktično vsi ekonomisti, ne glede na njihovo pripadnost določeni ekonomski šoli, ali politični opciji. Pri tem moramo seveda izpostaviti dejstvo, da slovenske javne finance zadnja leta neprestano delujejo v nekakšnih izrednih razmerah. Soočanje s pandemijo COVID19, izhod iz te zdravstvene krize, sedaj še katastrofalne poplave… takšni dogodki pomenijo množico nenačrtovanih, diskrecijskih ukrepov, ki močno vplivajo na zdravje javnih financ.
Problem Slovenije pa je, da ima že brez različnih izrednih dogodkov proračun “nategnjen” do skrajnih meja, kar je posledica konstantnega prelaganja strukturnih reform na področju sociale, zdravstva, da ne omenjamo akutne zbirokratiziranosti, prenormiranosti, kar ob sistemski korupciji požre milijarde evrov na leto. Da drvimo v dolgoročno nevzdržen fiskalni položaj, nazorno kaže podatek o rasti odhodkov proračuna, ki so od leta 2019 do leta 2024 narasli z 10 na 16,2 milijard evrov – za 60 odstotkov!
Ob vsem tem se brez resne ocene finančnih učinkov v zadnjem času na proračun nalagajo nove in nove sistemske spremembe, ki dodatno “betonirajo” strukturo porabe proračuna. Ob takšnem nepredvidljivem upravljanju javnih financ, ki je dodatno eskaliralo v tem mandatu, rebalansi proračunov niso več le popravki, ampak popolnoma novi proračuni, kjer se večkrat letno spreminja do deset odstotkov strukture porabe. To pa vodi v popoln razpad resnega načrtovanja javnih financ, sploh ko se pojavijo izredni dogodki, za katere nimamo nobene sistemske fiskalne rezerve več. Če pa bi se zaradi močnejšega upadanja gospodarske aktivnosti sesula še prihodkovna stran proračuna, bi položaj takoj postal nevzdržen, primanjkljaji bi skočili na 5, 6, 7 in več odstotkov BDP, država bi verjetno izgubila finančno samostojnost.
Vso to zmešnjavo dodatno poglablja slabo, nepregledno menedžiranje obnove po poplavah. Ne samo, da po treh mesecih in pol nimamo jasne, strukturirane, argumentirane ocene škode, na vidiku ni nikakršnega osnutka resnega terminskega, strateškega sanacijskega načrta, ki bi npr. v obdobju 5-ih, 10-ih let opredelil investicije, dinamiko potreb po financiranju, predvidene vire financiranja. Namesto preglednega, strukturiranega pristopa, od definiranja realnih finančnih potreb in izvedbenih korakov, vlada nepregledno, PR-ovsko bezlja, kolobari z ocenami škode, obljubami o hitrosti obnove, s takšnimi in drugačnimi novimi dajatvami, skladi za obnovo…, s čimer hoče vsaj na videz dokazati svojo operativnost, v bistvu pa sama sebi meče polena pod noge in dodatno otežuje pregledno načrtovanje javnih financ v naslednjih letih.
S slabim upravljanjem, načrtovanjem popoplavne obnove vlada še povečuje nepreglednost javnih financ. (Slika: zajem zaslona TVSLO1)
Kot, da si vlada ni zakuhala že dovolj problemov z nejasnim komuniciranjem in sprenevedanjem na številnih področjih, je v obrambo, odgovor na uničujoče kritike Fiskalnega sveta ter ekonomistov vsaj v domači javnosti poskušala uporabiti, bolje rečeno zlorabiti, mnenje Evropske komisije glede okvirnih načrtov pri vodenju fiskalne politike. Kot sta 22. novembra poročala STA in MMC RTVSLO je minister za finance Klemen Boštjančič sporočil, da je “Evropska komisija slovenski proračun ocenila kot skladen s priporočili Evropske unije”. No, minister za finance je ob tej za lase privlečeni samohvali pozabil jasno razložiti, da Evropska komisija nikakor ni vsebinsko ocenjevala slovenskih proračunov za leti 2024 in 2025, ki so predmet kritike Fiskalnega sveta, ampak le dokument Osnutek proračunskega načrta za proračun 2024 (Draft budgetary plan 2024), v katerem vlada na 63 straneh všečno in optimistično opisuje predpostavke proračunskega načrtovanja in osnovne parametre makroekonomskega okolja.
Kako realen je ta dokument, dobro ponazarja dejstvo, da vlada v njem omenja intenzivne priprave na izvedbo zdravstvene, pokojninske, socialne, plačne reforme v javnem sektorju, pa obsežno digitalizacijo, množico ukrepov za trajnostni razvoj, brezogljično družbo, dvig konkurenčnosti … Pravljice, ki jih evropski birokrati morda še kupijo, slovenski državljani pa precej bolje poznajo realnost. Fiskalni svet opozarja prav na zadnje. Da vladne številke v sedaj že sprejetih proračunih ne odražajo realnega stanja, realnih ocen posameznih kategorij, kaj šele najbolj verjetnih scenarijev.
Po uničujoči oceni Fiskalnega sveta pod vodstvom strokovno neomajnega dr. Kračuna in še prenekaterega ekonomista (kot je denimo dr. Kovač) bi vsak odgovoren in strokovno ter etično neoporečen minister za finance in prvi državni zakladnik moral nemudoma osramočen odstopiti.
A v državi brezumno destruktivne diktature “svobode” se to seveda ne bo zgodilo.
Koristni idioti vladajočega Gibanja svoboDA bodo ob asistenci koristoljubnih pajdašev iz SD in Levice ter ob zavezniški podpori parazitskih pro-vladnih ne-vladnih organizacij še naprej zvesto podpirali oholo prezirljvi diletantizem in revanšistično ignoranco vladajočih nesposobnežev ter se perverzno nacejali s poslednji potnimi sragami in kapljami krvi brezpravnih državljanov, davkoplačevalcev in volivcev RS.
“Nekredibilne in neargumentirane” projekcije Boštjančičevega ministrstva za finance in Vlade RS (po oceni Fiskalnega sveta) nam ob pričakovani zadostni podpori glasovalnega stroja poslancev vladajoče koalicije (GS, SD, Levica) garantirajo nadaljnje gospodarsko, socialno in varnostno nazadovanje, ki se lahko konča v popolnem finančnem, ekonomskem, socialnem, političnem in demokratičnem kaosu.
Ko se sprašujemo, “ali je pilot v letalu” in ali ima kdo v državi sploh še možnost zategniti “ročno zavoro”, se moramo zavedati, da tistim, ki so postavili Goloba in njegove priliznjence na oblast, očitno popoln finančni, ekonomski, socialni kaos v RS koristi.
V nepreglednosti kaosa “balkanske krčme” bodo nedotakljivi animatorji iz politično-kriminalnega podzemlja še laže uresničevali svoje mafijske načrte in še laže roparsko prečrpavali denar davkoplačevalcev na svoje zasebne račune na tujem.
Pa še nekaj za globoko razmišljanje: ali res verjamete, da je bil gospod tovariš golob operiran?
Taubi na tiskovki: „narava nam s poplavami ni prizanesla, zato bomo morali zategniti pasove…“
Nutrija (za hrbtom): „robi, a so že pripravili Falcon za na Sejšele…“
—
Ja, za to burkaštvo plačujemo zelo, zelo drage karte, pa še zvezdniki niso, niti talenti. Tudi scenarij je zelo slab ter žaner ni za vsakogar – grozljivka.
Vsaka simptomatična podobnost z RTV SLO ni(!) zgolj slučajna. Namreč pri obeh moramo, čeprav nočemo, niti ne smemo vedeti oz. vpogledati za kaj. Tako delujejo te glave, ki so očitno podedovale preveč socialističnih kromosomov. Sprašujem se le od koga in od kod, saj smo nenazadnje vsi večinoma študirali (doštudirali?) na istih fakultetah.
Komentar ekonomista je na mestu, čeprav omenjanje dveh katastrof (covid in poplave) ni na mestu, ker si nista bili enaki niti po obsegu niti po posledicah. In, mimogrede, po prvi smo izšli v boljši fizični kondiciji, kot bomo po drugi katastrofalni vladi, kjer so poplave še najmanjša nadloga. In še vrlemu Slavku: lahko navedete primere nespametnega razsipavanja vlade JJ in negativne učinke, ki jih je to prineslo Slo. In obenem še komentirate, kako je mogoče, da smo iz epidemije izšli koz gospodarsko druga najuspešnejša država v EU?
Že JJ je začel z nespametnim razsipavanjem. Sedanji nadaljujejo. Kozmični žarki ne vplivajo samo na elektroniko.
Slavko ne more prenesti katastrofalno amaterske aktualne vlade pa zato omenja JJ.
v katerem vlada na 63 straneh všečno in optimistično opisuje predpostavke proračunskega načrtovanja in osnovne parametre makroekonomskega okolja.
Napisat nekaj 64tih straneh,to ni majhno delo!?Mene strasno zanima,kdo je spisal tako obsezno gradi,se bolj pa me anima,kdo je to narocil in ukazal,kaj se mora napisati na vseh te stiriinsesdestih straneh?
Ladja se potaplja, šampanjec pa teče v potokih in orkester igra poskočnice.
Takšno je stanje javnih financ v Sloveniji.
Kdaj se bo vse skupaj potopilo še ne vemo, očitno pa se temu približujemo z zelo veliko naglico.
O poplavah in neustreznemu pristopu k sanaciji sem že pisal in pred vsem opozarjam, da so prebivalci Strug žrtve neznanja ter neodločnost in bodo za kazen morali zapustiti svoje demove, saj so popolnoma nebogljeni in prepuščeni birokraciji, ki jim zanesljivo ne bo pomagala iz težav.Danes bi lahko polovice škode že sanirali, če bi jim država namenila sredstva, sama pa sanirala podore, saj bi v tem času bile že izvedene pilotne stene in urejena struga Savinje.
Kako pa naj veramemo lažnjivemu ministru za finance, ki naroči objavo vesti, da je EU potrdila proračun prej preden ga je začel obravnavati Državni zbor?
Pred našimi očmi država ukrade kmetu živino,ki je ne bo nikoli več dobil nazaj, pa se nič resnega ne zgodi.
zadeva je zrela za kazensko ovadbo,pa tožilstvo močči. Kdo naj brani nebogljenega občana?