V ponedeljek smo z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah, lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025. Še zmeraj ne vemo, ali bomo dočakali kakšen novi davčni zakon, ne vemo, kako je s poenostavitvami, kdaj bodo sprejeti pripadajoči pravilniki, kako bodo spremembe vplivale na spremembe informacijskega sistema Fursa, koliko časa je potrebno za spremembo informacijskega sistema Fursa, kako bo to vplivalo na spremembo informacijskih sistemov davčnih zavezancev, kdaj bodo pripravljeni novi obrazci za poročanje in podobno. Če vse to ne bo znano in pravočasno urejeno, bomo namesto davčne reforme doživeli davčni kaos. Zato je bolj logično, da načrtovane davčne spremembe začnejo veljati 1. januarja 2026, do takrat pa naj odgovorni rešijo vsa predhodno navedena vprašanja.
V nadaljevanju pa povzetek predvidenih sprememb:
Ključni, po vsebini najpomembnejši del paketa so trije razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo za naslavljanje hitrejšega zmanjševanja zaostanka za inovacijskimi voditeljicami, ki predvidoma predstavljajo prve korake pri oblikovanju celovitega odziva na davčnem področju na izzive, s katerimi se soočajo izpostavljena področja:
- uvedba ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo v obliki davčnega kredita za določeno obdobje (5 let) za visoko kvalificirane, izkušene oziroma mednarodno konkurenčne mlade (mlajše od 40 let) kadre, in sicer za Slovence, ki se vrnejo v Slovenijo (po delu ali študiju v tujini) oziroma tujce, ki pridejo na delo v Slovenijo (pogoj je, da 5 let niso bili rezidenti Slovenije), ki za svoje delo v Sloveniji prejmejo najmanj dvakratnik povprečne plače. Pričakujemo, da bo povečan obseg zaposlovanja kadrov s potencialno visoko dodano vrednostjo podprl dvig dodane vrednosti v delu gospodarstva, ki ima potencialno visoko dodano vrednost. Z ukrepom želimo privabiti v Slovenijo nove kadre in nove davčne zavezance, ki bodo v Republiki Sloveniji ostali dalj časa.
- davčne spodbude za nagrajevanje v start-up podjetjih v obliki, ki naslavljajo ključne značilnosti take vrste podjetij – potrebo po kadrih s posebnimi znanji in kvalifikacijami, ki so pripravljeni za svoje delo prevzeti določena tveganja v obliki negotovosti uspeha. Ukrep zagotavlja, da se te posameznike določenega dela tveganj razbremeni, zlasti v primerih, ko podjetje ne uspe. Dodatno se naslavlja tudi dejstvo, da se ta podjetja v začetnih fazah poslovanja soočajo z likvidnostnimi težavami. Ukrep vsebuje prestavitev trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na kasnejši datum (npr. na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža, prenehanje delovnega razmerja), pri čemer pa je davčna osnova vrednost deleža ob pridobitvi, ki se zmanjša za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa se izračuna po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi se obravnava po obstoječih pravilih obdavčevanja dobička iz kapitala.
- sprememba postopka obrutenja pri nagrajevanju z delnicami/deleži, kar zmanjšuje stroške izplačevalca in povečuje privlačnost take vrste nagrajevanja. Ukrep predvideva, da se za izplačilo teh nagrad pripravi ločen obračun davkov in prispevkov ter da tiste davke in prispevke, ki bremenijo delojemalca, poravna slednji (in ne delodajalec).
- Omogočena bosta tudi odlog in obročno plačilo
Za konkurenčnost gospodarstva predlagajo naslednje spremembe:
- prenos DDV direktive (posebna ureditev za mala podjetja) – malim davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (ki ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bo omogočeno, da poslujejo tudi v drugih državah članicah EU brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV (do skupne višine prometa 100.000 EUR);
- dvig praga za vstop v sistem DDV z veljavne višine 50.000 EUR letnega prometa na 60.000 EUR;
- uskladitev davčnega priznavanja odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami z davčnimi sistemi primerljivih držav;
- predlog za črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino, in s tem njihova izenačitev z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva;
- razširitev olajšave za digitalni in zeleni prehod na način, da bo mogoče olajšavo prenašati 5 let (enako kot to že velja za olajšavo za investiranje);
- določitev posebnega načina vrednotenja bonitete za zavarovalne premije za korporativno zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora in s tem odprava sedanjih nejasnosti;
- ohranitev ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih 5 letih, potem predlog za postopno zviševanje bonitete, dodatno pa nadgraditev z uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne reforme);
- izključitev OMD plačil (plačila kmetom za naravne in druge omejitve za posamezno območje) iz obdavčitve (podpora kmetijski politiki);
- spremembe na področju ureditve normirancev tako v okviru dohodnine (znižanje pragov za uveljavljanje ugodnosti) kot tudi v okviru davka od dohodkov pravnih oseb (ukinitev).
Ukrepi, ki naj bi predstavljali določene manjše obremenitve
- dodatna obdavčitev nezdrave hrane in alkohola (ukrep za zagotavljanje javnega zdravja) – dvig DDV za sladke (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače (iz splošne stopnje 9,5 % na 22 %) in manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače v smeri postopnega zviševanja;
- časovno omejevanje uveljavljanja davčnih izgub na 5 let, s predvidenim 7- letnim prehodnim obdobjem za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub;
- evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV – uvedba mesečnega poročanja davčnih zavezancev v elektronski obliki davčnemu organu o prejetih in izdanih računih z možnostjo izdaje predizpolnjenega obračuna DDV davčnega organa davčnim zavezancem;
- obveznost izdajanja računov za avtomate za prodajo blaga s prehodnim obdobjem za avtomate, ki so že v uporabi, do 1.1.2026;
- omejitev prenosa presežkov DDV v naslednja davčna obdobja ter možnosti uveljavljanja vračila presežkov DDV na obdobje 5 let od predložitve obračuna DDV;
- administrativna izboljšava postopkov množičnega vrednotenja nepremičnin z vidika optimizacije postopkov, kar bo omogočilo hitrejši postopek določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin;
- opredelitev višine olajšave za vzdrževane družinske člane, določene za leto 2023 in 2024 (prehodna rešitev v noveli ZDoh-2AA) kot trajne (v nasprotnem primeru bi se zneski olajšav za vzdrževane družinske člane znižali na veljavno višino v letu 2022);
- prenosi direktiv in uskladitev zakonskih določb z odločbami Ustavnega in sodbami Vrhovnega sodišča.
Sedaj bom počakal nekaj dni, nato pa bom naslednji teden komentiral zgoraj navedene predloge. Že sedaj pa bom izpostavil enega, ki je res poseben, neverjeten in kaj takega še nismo imeli nikoli. Gre za ukrep v okviru zelene davčne reforme. Tako so med predlogi za konkurenčnost gospodarstva zapisali (označeno krepko): “ohranitev ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih 5 letih, potem predlog za postopno zviševanje bonitete, dodatno pa nadgraditev z uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne reforme)“.
Če preberete pozorno, lahko ugotovite, da bodo uvedli ničelno boniteto za uporabo koles in e-koles. Dejstvo je, da trenutno nimamo bonitete za uporabo koles, zato načrtujejo uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles. Na novo bodo uvedli to, kar že imamo. Razumi, če lahko. Ne vem, kaj je mislil Strateški svet za davke s tem, ko je predlagal ali podprl ta predlog.
Se ena davcna anomalija je pri obdavcevanju imobilij, ki se oddajajo v najem. Namrec trenutno se upostevajo kot stroski le direktni stroski popravil, ki naj bi « ohranjali vrednost imobilije.
V vecini EU drzav se kot odbitne postavke stejejo tudi:
– amortizacija (npr. 2.5% od vrednosti zgradbe)
– obresti od ev. bancnega kredita za nakup imobilije;
– stroski oglasevanja in nepr. posrednika
– potni stroski lastnika v zvezi z vzdrzevanjem
– in seveda stroski popravil
– ti stroski se lahko uveljavljajo tudi, ce imobilija zacasno ni oddana in torej ne daje prihodka.
V SLO stejejo samo popravila, vse ostale stroske si mora lastnik placati iz ze obdavcenega zasluzka. To ni posteno.
Le ce so vsi stroski v zvezi z imobilijo steti kot odbitna postavka pri odmeri davka iz oddajanja, se tak posel « rentira ». Vsaka imobilija ima svojo zuvljensko dobo in na koncu te dobe mora lastnik imeti denar za izgradnjo nove. Ce mora za to prihraniti « profit », potem se tak posel ne splaca. Profit je neto zasluzek zato, da lastnik to sploh pocne.
V neki druzbi, kjer se oddajanje v najem ne splaca, bo primanjkovalo stanovanj. Ljudje bodo investirali v kaj drugega, borzo ali podobno. In potem bo ta ista druzba jamrala, da ni stanovanj. Tocno to se dogaja v SLO.
Pri vsem tem je obstojeci zakon cisto dober, le treba ga je posteni interpretirati. Kot drugje, kjer je zakon podoben, interpretacija pa povsem druga.
–
Sinoči je na Pop tv pri Urošu Slaku gostoval finančni minister Klemen Boštjančič, ki si najprej ni dovolil postaviti vprašanja in je silil s svojim ogorčenim odgovorom na že javnosti znane komentarje na “izhodišča”, ki sploh še niso bila objavljena.
No, potem je napovedal, da jih bodo uradno predstavili na tiskovni konferenci ministrstva v četrtek (danes), v petek ali naslednji ponedeljek.
Zelo prepričljivo.
Še bolj “prepričljiva” je bila napoved, da bo “davčna reforma” na omenjenih še nedokončanih ter strokovno in politično še neusklajenih “izhodiščih” najverjetneje stopila v veljavo 1. januarja – 2025, ali 2026, ali 2027.
Zelo obetavno.
Ko vrhunski strokovnjak,G.Simič napiše komentar ,z takim naslovom takoj pomislim,da smo ga nasankali.Ko pa preberem članek in par vaših komentarjev,pa vidim ,da bi bilo precej bolje,da bi bili snovalci tega zakona,z G.Boštjančičem načelu do konca njihovega mandata na dopustu,in ,da bi stopil v veljavo prejšnji razveljavljeni zakon.
Najbolje, pa bi bilo,da se jim na dopustu pridruži kar celotna vlada z.vsemi ministrsvi vred,posledično manj škode
,da pa nam vladajo taki nesposobneži še en mandat pa mislim ,da je Venezuelski scenarij tukaj.z dodatnim uničenjem kulture,skratka z uničenjem vsega ,kar je SLOVENSKEGA.
Sedaj imam pa tudi jaz dosti po domače poležavanja,neukrepanja in bom šel 31.5 v LJ. malo na sprehod.Vsi na sprehod za zdravo telo.
četrtek (danes) je v bistvu četrtek (jutri) ali po utečenem Golobovem “redu” oz. nategih GS, malo morgen …
Učeno za laika.
Kmet pa ve: če krave ne krmiš, ne daje mleka.
Je kaj takšne logike v reformah?
No, če bo to reforma potem bo za državo, gospodarstvo ne bo nič profitiralo. Večina teh namišljenih ukrepov dejansko gre v prid državi ne posamezniku ali podjetju.
Nobenih komentarjev,verjetno zato,ker se Butalci spoznajo na davke (oziroma Fronke),kot Marica v krevljast moski spolni ud!
Še enkrat preberi naslov.
—
@Rokovnjac, 29. maja, 2024, 3:22: »Nobenih komentarjev,verjetno zato,ker se […] spoznajo na davke […].«
____
Morda ni komentarjev zaradi delnih notranjih vprašjivosti naslovnega, dokaj kritičnega prispevka, kot na primer: »[…] Če preberete pozorno, lahko ugotovite, da bodo uvedli ničelno boniteto za uporabo koles in e-koles. Dejstvo je, da trenutno nimamo bonitete za uporabo koles, zato načrtujejo uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles. Na novo bodo uvedli to, kar že imamo. […]«, kar je ob navedbi »trenutno nimamo bonitete« in navedbi »bodo uvedli to, kar že imamo« v nasprotju samega s seboj.
Gledano po vsebini osvetljevana vprašanja o davčni »boniteti za uporabo e-koles« Zakon o dohodnini – ZDoh-2, na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2Z, ki je bil v splošnem uveljavljen 22. 3. 2022, v drugem odstavku 43. člena določa, da če delodajalec zagotovi delojemalcu »osebno motorno vozilo« na električni pogon za privatne namene, je ne glede drugi odstavek 43. člena ZDoh-2 vrednost bonitete enaka nič.
Ob tem ZDoh-2 ne določa definicije pojma »osebno motorno vozilo«, tako da se lahko za namene izvajanja 43. člena ZDoh-2 o vrednotenju bonitet in vštevanju v davčno osnovo izhaja iz razvrstitve vozila po Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/2364 z dne 26. septembra 2023 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Uradni list EU, L, 2023/2364, 31.10.2023), kjer se glede osvetljevanega pojma »osebno motorno vozilo« lahko uvrščajo osebna motorna vozila pod oznako KN 8703 (»Osebni avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz oseb (razen vozil iz tarifne številke 8702 ), vključno motorna vozila tipa “karavan” in dirkalni avtomobili«), ob čemer se boniteta za njihovo privatno rabo ugotavlja skladno z določili drugega odstavka 43. člena ZDoh-2. Vsebino osvetljevanega pojma »osebno motorno vozilo« lahko napolnijo tudi predmeti iz tarifne oznake 8711 (»Motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice«), znotraj katere je glede e-koles lahko pomembna tarifna oznaka 8711 60 10 (»dvokolesa, trikolesniki in štirikolesniki, s pedali, s pomožnim električnim motorjem s trajno nazivno močjo do vključno 250 W«).
Tudi spoštovani g. Simič, v svojem prispevku NI komentiral nebuloz !
—
Jaz opazujem iz daljave in kaj ugotovim,pred sedemdsetimi leti 70 je bilo vbsak dan na prvi strani cajtung napisano stalno o nekih novih zakonih ali spremembe le teh.Torej se v Butalah ni spremenilo nic.Vse je tako komplicirano,da se izbranci z doktorati ne razumejo nic.Konec komentarja!