Davčna reforma za davčni kaos

V ponedeljek smo z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah, lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025. Še zmeraj ne vemo, ali bomo dočakali kakšen novi davčni zakon, ne vemo, kako je s poenostavitvami, kdaj bodo sprejeti pripadajoči pravilniki, kako bodo spremembe vplivale na spremembe informacijskega sistema Fursa, koliko časa je potrebno za spremembo informacijskega sistema Fursa, kako bo to vplivalo na spremembo informacijskih sistemov davčnih zavezancev, kdaj bodo pripravljeni novi obrazci za poročanje in podobno. Če vse to ne bo znano in pravočasno urejeno, bomo namesto davčne reforme doživeli davčni kaos. Zato je bolj logično, da načrtovane davčne spremembe začnejo veljati 1. januarja 2026, do takrat pa naj odgovorni rešijo vsa predhodno navedena vprašanja.

V nadaljevanju pa povzetek predvidenih sprememb:

Ključni, po vsebini najpomembnejši del paketa so trije razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo za naslavljanje hitrejšega zmanjševanja zaostanka za inovacijskimi voditeljicami, ki predvidoma predstavljajo prve korake pri oblikovanju celovitega odziva na davčnem področju na izzive, s katerimi se soočajo izpostavljena področja:

• uvedba ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo v obliki davčnega kredita za določeno obdobje (5 let) za visoko kvalificirane, izkušene oziroma mednarodno konkurenčne mlade (mlajše od 40 let) kadre, in sicer za Slovence, ki se vrnejo v Slovenijo (po delu ali študiju v tujini) oziroma tujce, ki pridejo na delo v Slovenijo (pogoj je, da 5 let niso bili rezidenti Slovenije), ki za svoje delo v Sloveniji prejmejo najmanj dvakratnik povprečne plače. Pričakujemo, da bo povečan obseg zaposlovanja kadrov s potencialno visoko dodano vrednostjo podprl dvig dodane vrednosti v delu gospodarstva, ki ima potencialno visoko dodano vrednost. Z ukrepom želimo privabiti v Slovenijo nove kadre in nove davčne zavezance, ki bodo v Republiki Sloveniji ostali dalj časa.
• davčne spodbude za nagrajevanje v start-up podjetjih v obliki, ki naslavljajo ključne značilnosti take vrste podjetij – potrebo po kadrih s posebnimi znanji in kvalifikacijami, ki so pripravljeni za svoje delo prevzeti določena tveganja v obliki negotovosti uspeha. Ukrep zagotavlja, da se te posameznike določenega dela tveganj razbremeni, zlasti v primerih, ko podjetje ne uspe. Dodatno se naslavlja tudi dejstvo, da se ta podjetja v začetnih fazah poslovanja soočajo z likvidnostnimi težavami. Ukrep vsebuje prestavitev trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na kasnejši datum (npr. na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža, prenehanje delovnega razmerja), pri čemer pa je davčna osnova vrednost deleža ob pridobitvi, ki se zmanjša za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa se izračuna po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi se obravnava po obstoječih pravilih obdavčevanja dobička iz kapitala.
• sprememba postopka obrutenja pri nagrajevanju z delnicami/deleži, kar zmanjšuje stroške izplačevalca in povečuje privlačnost take vrste nagrajevanja. Ukrep predvideva, da se za izplačilo teh nagrad pripravi ločen obračun davkov in prispevkov ter da tiste davke in prispevke, ki bremenijo delojemalca, poravna slednji (in ne delodajalec).
• Omogočena bosta tudi odlog in obročno plačilo

Za konkurenčnost gospodarstva predlagajo naslednje spremembe:

• prenos DDV direktive (posebna ureditev za mala podjetja) – malim davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (ki ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bo omogočeno, da poslujejo tudi v drugih državah članicah EU brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV (do skupne višine prometa 100.000 EUR);
• dvig praga za vstop v sistem DDV z veljavne višine 50.000 EUR letnega prometa na 60.000 EUR;
• uskladitev davčnega priznavanja odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami z davčnimi sistemi primerljivih držav;
• predlog za črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino, in s tem njihova izenačitev z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva;
• razširitev olajšave za digitalni in zeleni prehod na način, da bo mogoče olajšavo prenašati 5 let (enako kot to že velja za olajšavo za investiranje);
• določitev posebnega načina vrednotenja bonitete za zavarovalne premije za korporativno zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora in s tem odprava sedanjih nejasnosti;
• ohranitev ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih 5 letih, potem predlog za postopno zviševanje bonitete, dodatno pa nadgraditev z uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne reforme);
• izključitev OMD plačil (plačila kmetom za naravne in druge omejitve za posamezno območje) iz obdavčitve (podpora kmetijski politiki);
• spremembe na področju ureditve normirancev tako v okviru dohodnine (znižanje pragov za uveljavljanje ugodnosti) kot tudi v okviru davka od dohodkov pravnih oseb (ukinitev).

Ukrepi, ki naj bi predstavljali določene manjše obremenitve

• dodatna obdavčitev nezdrave hrane in alkohola (ukrep za zagotavljanje javnega zdravja) – dvig DDV za sladke (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače (iz splošne stopnje 9,5 % na 22 %) in manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače v smeri postopnega zviševanja;
• časovno omejevanje uveljavljanja davčnih izgub na 5 let, s predvidenim 7- letnim prehodnim obdobjem za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub;
• evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV – uvedba mesečnega poročanja davčnih zavezancev v elektronski obliki davčnemu organu o prejetih in izdanih računih z možnostjo izdaje predizpolnjenega obračuna DDV davčnega organa davčnim zavezancem;
• obveznost izdajanja računov za avtomate za prodajo blaga s prehodnim obdobjem za avtomate, ki so že v uporabi, do 1.1.2026;
• omejitev prenosa presežkov DDV v naslednja davčna obdobja ter možnosti uveljavljanja vračila presežkov DDV na obdobje 5 let od predložitve obračuna DDV;
• administrativna izboljšava postopkov množičnega vrednotenja nepremičnin z vidika optimizacije postopkov, kar bo omogočilo hitrejši postopek določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin;
• opredelitev višine olajšave za vzdrževane družinske člane, določene za leto 2023 in 2024 (prehodna rešitev v noveli ZDoh-2AA) kot trajne (v nasprotnem primeru bi se zneski olajšav za vzdrževane družinske člane znižali na veljavno višino v letu 2022);
• prenosi direktiv in uskladitev zakonskih določb z odločbami Ustavnega in sodbami Vrhovnega sodišča.

Sedaj bom počakal nekaj dni, nato pa bom naslednji teden komentiral zgoraj navedene predloge. Že sedaj pa bom izpostavil enega, ki je res poseben, neverjeten in kaj takega še nismo imeli nikoli. Gre za ukrep v okviru zelene davčne reforme. Tako so med predlogi za konkurenčnost gospodarstva zapisali (označeno krepko): “ohranitev ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih 5 letih, potem predlog za postopno zviševanje bonitete, dodatno pa nadgraditev z uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne reforme)“.

Če preberete pozorno, lahko ugotovite, da bodo uvedli ničelno boniteto za uporabo koles in e-koles. Dejstvo je, da trenutno nimamo bonitete za uporabo koles, zato načrtujejo uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles. Na novo bodo uvedli to, kar že imamo. Razumi, če lahko. Ne vem, kaj je mislil Strateški svet za davke s tem, ko je predlagal ali podprl ta predlog.