Da boste lažje razumeli, kaj pomeni 273,5 milijonov evrov, bom ta znesek spremenil v stanovanjske hiše za oškodovane v lanskoletnih poplavah. Že več kot 11 mesecev je minilo od poplav in kolikor mi je znano, so pred nekaj dnevi predali v uporabo prvo stanovanjsko hišo. Prvo! Če se motim, me popravite. Zdaj pa k izračunu. Če ocenimo, da bi gradnja ene stanovanjske hiše stala 300.000,00 evrov (brez zemljišča), ugotovimo, da bi s 273,5 milijonov evrov lahko zgradili 911 stanovanjskih hiš!
V ponedeljek smo z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah, lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025.
Premier Robert Golob je dne 29. novembra 2023 na vrhu slovenskega gospodarstva, ki se ga je v Kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je, da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo. Bliža se junij 2024 in davčna reforma še ni predstavljena. Kot smo lahko 16. maja 2024 zasledili v medijih (STA), je Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, povedala, da so v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema … ki bobo predstavljen predvidoma v naslednjih tednih. Če pozorno preberemo njen zapis, bi lahko zaključili, da najverjetneje nimajo še nič konkretnega. Še vedno živimo od obljub, pravi Ivan Simič.
Namesto da bi se politika odločila in znižala davčno breme, nas vedno bolj obremenjuje z raznimi stranskimi dajatvami. Nekatere imenuje celo solidarnostni davek, potem pa ga čez nekaj časa ukinejo. Težko jih je razumeti. V moji dolgoletni praksi se ne spomnim, da bi kdo toliko obljubljal, nato pa obljube spremenil ali jih sploh ne bi uresničil. Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo. Davčni zavezanci ne marajo presenečenj.
Kako naj imenujemo izdajanje nezakonitih odločb in dvakratno obdavčitev istega dohodka? Ko dvakrat obdavčiš isti dohodek, ne moreš reči, da je bila nerazumljiva določba davčnega zakona, katerega spremembo v tem delu nisi nikoli predlagal. Poleg tega pa takšno početje Finančne uprave pomeni nepravično razdelitev davčnih bremen in izkrivljanje konkurenčnosti na trgu. S tem, ko nekoga dvakrat obdavčiš, prav gotovo vplivaš na njegovo konkurenčnost na trgu. Enostavno ga uničiš.