V zadnjih dneh se na politični sceni dogaja natanko to, kar je bilo precej lahko predvideti. Nastajajoča koalicija je ekstremno pohitela s t. i. intervencijskim zakonom, ob tem ignorirala praktično vse, tudi dobronamerne pripombe, odhajajajoča koalicija Roberta Goloba (ta sicer v javnosti ni prisoten z nobeno osebno izjavo ali stališčem, razen občasno na Instagramu) pa je zakon skupaj s sindikati in civilno družbo “naskočila” z vsemi sredstvi, pri čemer je dejanska vsebina predlaganega zakona v bistvu nepomembna, saj gre v osnovi samo za ideološko obračunavanje na podlagi političnih floskul in užaljenosti zaradi izgube oblasti. Po štiriletnem nekritičnem lomastenju po javnih financah pa so slovenski sindikati odkrili novo poslanstvo: boj za uravnotežene javne finance.
V razvitih demokratičnih državah se sindikati praviloma oglasijo, ko kakšna gospodarska kriza resno najeda realne prihodke ljudi, ko želi kakršnakoli vlada posegati v pridobljene pravice, plače, pokojnine, socialne transfere, pogoje dela ipd…
Takrat smo lahko priča tudi agresivnim protestom, ki pa se ponavadi hitro končajo za pogajalsko mizo in nekakšnim kompromisnim sporazumom. V zgodovini delovanja sindikatov v teh državah pa je nemogoče zaslediti, da so kdaj protestirali proti nižjim davkom in večjim neto izplačilom delavcem, upokojencem, ali pa so se ukvarjali z oblikovanjem uravnoteženega državnega proračuna. Logično, ker zasledujejo dobrobit delavcev in ne agende svojih političnih prijateljev, botrov. Vsaj večinoma.
V Sloveniji situacija seveda ni normalna, tako kot na številnih področjih. Intervencijski zakon, ne glede na dejstvo, da je na nekaterih področjih precej nedodelan, namreč v ničemer ne posega v nobeno pravico delavcev. Obratno, ampak to ni pomembno, saj sindikati v Sloveniji delujejo le kot podaljšek določene politične opcije, ki jih vpokliče ko gre “neustrezno” menjavo oblasti. Sindikati bi se zelo verjetno oglasili tudi, če bi v zakon napisali, da se vsem v Sloveniji plače in pokojnine takoj dvignejo za 500 evrov. Ker pač niso proti zakonu, ampak proti “neustrezni” vladi, ki lahko predlaga kar hoče, ampak odziv revolucionarne ulice odziv bo enak – proti.
T. i. Glas ljudstva že zbira podpise za referendum in napoveduje demonstracije. Ali jih res skrbijo upokojenci, delavci, ali morda ukinitev njihovih več sto tisoč visokih donacij iz državnega proračuna, lahko presodite sami. (Slika: FB Glas Ljudstva)
Če smo že pri zakonu: predlagatelji so do konca vztrajali pri sprejemu t. i. socialne kapice, kar gotovo ni bilo politično modro, saj je to edina točka, kjer lahko nasprotniki zakona upravičeno “kričijo”, da pridobivajo izključno bogati. Pri tem gre seveda spet za številna zavajanja, saj se ta ukrep ne predstavlja celovito, tudi z učinki na višjo plačano dohodnino. Ta ukrep bi lahko mirno prestavili na prihodnje tedne in mesece ter ga spravili pod streho z bolj učinkovitim in preglednim, postopnim komuniciranjem. Vse to bo izredno pomembno pri morebitnem referendumu, če ga bo Ustavno sodišče dopustilo.
Kot smo izpostavili že večkrat, bo intervencijski zakon zaradi socialne kapice v glavnih medijih predstavljen izredno enostransko, predvsem v kontekstu usmerjenega, fanatičnega besnenjenja levega bloka, sindikatov, t. i. civilne družbe o škodljivem zakonu za bogate.
Pa se vrnimo na naslovno temo – bizarno novoizumljeno skrb sindikatov za uravnotežene javne finance. Splošna skrb za javne finance je v tem trenutku sicer precej upravičena, večinoma zaradi ekscesnega razmetavanja javnega denarja v zadnjih štirih letih, ki je Slovenijo pripeljalo na rob izpolnjevanja evropskih zavez. Sindikati pa so bili štiri leta tiho, ker so pač razmetavali “naši”. Sedaj pa je prišel drug čas, ko so se sindikalne centrale v bistvu čez noč nevede spremenile v nekakšne prikrite neoliberalce, ki zahtevajo zategovanje pasu in so proti povečevanju kupne moči delavstva, ki ga menda predstavljajo.
Ne glede na izkrivljeno politično vlogo sindikatov in njihovo komično ukvarjanje s primanjkljaji javnih blagajn, pa se praktično že ustanovljena vlada nahaja pred precej zahtevimi izzivi.
Najprej jih čaka realna ocena stanja v javnih financah in kredibilna ocena sprejetih ukrepov intervencijskega zakona. Brez zniževanja odhodkov na določenih področjih ne bo šlo, kar bo velik politični izziv.
Sploh, ker je odhajajoča vlada z nekritičnim dvigovanjem plač v javnem sektorju, ki ga je ljubkovalno poimenovala reforma, obveznimi božičnicami ipd… dolgoročno precej omejila maneverski prostor v proračunu. Da ne omenjamo obveznosti do zavezništva NATO, ki jih Janez Janša verjetno ne bo reševal z računovodskimi akrobacijimi v smislu umeščanja železniških postaj med obrambne izdatke kot to počne odhajajoča vlada.
Poleg tega bo morala vlada nekako zagotoviti realno merljive učinke rokohitrsko pripravljenega intervencijskega zakona. Če se bo nižji DDV na hrano in energente večinoma prelil v marže trgovcev in ne v nižje cene za državljane, bodo v težavah. Nekakšni ukrepi nadzora bodo tu nujni. Enako velja za precej nedodelan ukrep nižjega DDV pri oddajanju nepremičnin mladim. Na vseh teh področjih bodo zelo pomembni izvedbeni akti, ki ne bodo omogočali špekulacij in zlorab.
Je pa seveda spet precej smešno, da sindikati in civilna družba z zavzemanjem za uravnotežene javne finance Janezu Janši dajejo nekakšno poooblastilo za klestenje nepotrebnih stroškov proračuna, ki so glede na stališča očitno nove največje vladne stranke in skorajda ustanovljene koalicije precej jasni. Omejevanje razmetavanja denarja za “fake” civilno družbo bo na prvem mestu. Nervoza, panika in medijska agresivnost določenih t. i. civilnih organizacij so zaradi tega precej razumljivi.
Edina razvojna strategija “kaste” privilegiranih sindikalnih “baronov”
(Zorko, Štrukelj, Počivalšek, …)
ter njihovih zvestih socialno zaščitenih sindikalnih zaupnikov “na terenu” je,
da spodbujajo v svojem članstvu permanentno izključujočo razredno-socialno nevoščljivost,
da podlo hujskajo članstvo k permanentnemu sovraštvu do vseh,
ki premorejo več od marksistično-doktrinarno malikovanega “minimalca”
ter da vztrajno in z vsemi sredstvi delujejo v smeri – “socialne enakosti v revščini”.
Pri čemer nihče od brezpravnih članov sindikatov ne opazi,
da so povzpetniški sindikalni “baroni” po lastnih prihodkih in družbenih privilegijih
odtujeni daleč nad svojim članstvom
ter le samoumevni sestavni del
vladajoče politično-kapitalske in politično-kriminalne oblastne kleptokracije,
ki neomejeno in brezsrčno vlada
– v imenu ponižanega in brezpravnega delavskega razreda ter ponižanega in brezpravnega sindikalnega članstva.
Sindikalisti po novem samo samo perejo možgane ljudem, jih pa ne zastopajo, se sploh ne borijo za ljudi, temveč samo zase.
Za uravnoteženje naših financ je ze Urška poskrbela:
Evropska unija in Bangladeš sta parafirala zgodovinski Sporazum o partnerstvu in sodelovanju (PCA), ki ureja politične, gospodarske in strateške odnose ter v veliki meri vključuje določbe o migracijah. Migracijski okvir vzpostavlja zakonite poti za delo, hkrati pa uveljavlja strožjo politiko vračanja in azila. Ključni vidiki sporazuma na področju migracij vključujejo:
Partnerstva za talente: EU je Bangladeš vključila v svoj projekt »EU Talent Partnership«, ki ga sofinancira Mednarodna organizacija dela. Ta pobuda je zasnovana za ustvarjanje zakonitih in varnih migracijskih poti za usposobljene bangladeške delavce, da se reši problem pomanjkanja delovne sile in delavcev v evropskih državah članicah.
Varna država izvora: Bangladeš je bil dodan na skupni seznam EU „varnih držav“ v okviru širšega Migracijskega in azilnega pakta EU. To evropskim mejnim uradnikom omogoča uporabo pospešenih postopkov, kar znatno otežuje pridobitev azila in pospeši vračanje zavrnjenih prosilcev.
Vračanja in ponovni sprejemi: Sporazum vključuje okvire za poenostavitev postopka repatriacije migrantov, ki se nezakonito zadržujejo v EU ali jim je bil zavrnjen azil. Ustanavlja skupne delovne skupine za izboljšanje sodelovanja na področju nezakonite migracije, trgovine z ljudmi in tihotapljenja.
Pa si poglejmo te levičarske sindikate, tožilce, sodnike, policiste še na primeru Bobnarjeve kmetije, kjer je podjetnik na zelo grd izkoriščal tuje delavce – kako so delovali v tem primeru?
Ali je dala leva policija prijavo naprej levim tožilcem in ti levim sodnikom ne vem? Vem pa nekaj drugega. Če bo podobno delovala ta desno-sredinska vlada in ne bo ukrepala proti takšnim izkoriščevalskim podjetnikom bom PRVI, ki bom ostro povprašal to desno-sredinsko vlado kaj je naredila proti takšnih in podobnim podjetnim oderuhom? Primer.
Bral sem kako imamo pri nas nekaj uspešnih podjetnikov recimo paradižnika, solate, hmelja itn,, ki brez TUJE delovne sile ne bi bili tako uspešni, ker domači delavci ne želijo opravljati tega dela za tako nizke plače. A zadeva je povsem drugačna. Ponudijo jim hrano in dostojno prenočišče itn. Torej se da voditi takšna podjetja tudi na pošten način. Žal je trgovina tista, ki jim določa ceno teh izdelkov in nenazadnje država, ki jim je malo mar za razvoj lastnih podjetnikov.
Še en primer iz Maribora. Berem, da se radiologi niso pripravljeni podrejati lažem dr. …, ki je bil nastavljen od PV Goloba, da bi delali za nizke plače, ki so povsem drugačne od laži šefa UKC Maribora, ki jih je mirno podvojil ali celo potrojil. Posledica bo ta, da bodo operacije v Mariboru potekala po manj modernih metodah in bo zdravljenje manj uspešno. Tudi na drugih področjih žal UKC Maribor močno zaostaja za modernimi metodami zdravljenja različnih bolezni. To, da imamo v Mariboru vrhunske kirurge je premalo. Danes brez vrhunskih metod v zdravljenju različnih bolezni pač več ne gre. Tudi brez vrhunske tehnologije in tehnike žal ne več.
Najbolj nesposobni PV Golob pa raje nagrajuje tiste iz javnega sektorja/uprave, ker so to njegovi volivci in volivke. Posledica pa je ogromni primanjkljaj v javnem in državnem proračunu. Levičarskim sindikatom, tožilcem, profesorjem, zdravnikom, podjetnikom itn. takšen Golobnjak povsem ustreza. Lep dan.
P. S. Berem kako je bil madžarski novi PV šokiran ob objektu, ki so si ga polepšali Orbanovi sodniki. Upam, da jih bo čim prej zamenjal. Lep dan.
24 Kur
Naslov: „Za najemnino cela plača … in še ni dovolj“
Cene najemnin se ne zvišujejo le v Sloveniji, temveč kar po celi Evropi. V številnih prestolnicah celo bruto minimalna plača ne zadošča za pokritje najemnine. Poleg tega so se zvišali tudi stanovanjski stroški……
—————-
Politiki in mediji nočejo povedati resnice:
Prvič: bogati vlagajo v nepremičnine
Drugič: ukrajinski kao „begunci“, ki so se obogatili z milijardami EU, kupujejo stanovanja po EU. Tudi pri nas ! Na veliko.
O tem se ne sme pisati.
Seveda so za to stanje dežurni krivci sužnjelastniško izkoriščani pridni delavci, (ne oni iz Pakistana in Maroka), ampak Filipinci in Indijci, ki garajo po cele dneve, prebivajo v nečloveških razmerah in slabi prehrani.
Pa tudi župani od Zokija dalje…
Njihovi „gospodarji“ z blagoslovom ministra za gospodarstvo, vlade…, služijo na njihovih življenjih milijone, država višji BDP, prebivalci pa višji standard.
Dober dan Slovenija.
Ampak karma ne odpušča…
Gornji na fotki pa nič…
@Rokovnjač, zakaj podžigaš strasti in vpiješ in iščeš dlako v jajcu ?
NPM je povedala vse za dan državnosti, ampak nekateri je zaradi sovraštva niste poslušali !!! In govorila je tudi vam hujskačem !!!
Iz govora NPM ob dnevu državnosti:
“””Lani sem na tem mestu pozvala k spravi. Tisti pravi spravi, ki vključuje intimo, pravo in svobodo. Taki spravi torej, ki nam bo omogočala, da bomo znali neobremenjeno sprejeti zgodovino takšno, kakršna je.
O njej ne smemo in ne moremo poučevati selektivno. Do nje moramo razvijati kritično distanco, od vrtca dalje, da bomo sposobni razumeti vse, kar se je v preteklosti dogajalo. Zato želim poudariti, in to na ves glas: Čas je.
Čas je, da ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba.
Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom !!!
To ne sodi k dostojnemu pokopu. Napočil je čas, da smo čuteči in da ponotranjimo, kako zelo so pravica do intime, vladavine prava in pravica živeti v svobodni državi sestavni del resnične sprave.
V imenu vseh dobromislečih ljudi zato prosim: Ne odlašajmo. Ne dovolimo, da posmrtni ostanki žrtev pobojev ostajajo skladiščeni v kleteh in plastičnih zabojih.
Ker to preprosto ni človeško. Ker to nismo mi. Čas je, draga Slovenija.”””
————-
Na vsaki pasji procesiji pa tud ne more biti !
G. Miler to ni nobeno podžignje strasti ali hujskaštvo to je bil klic k spominu,ki ga vsak človek zasluži VSAK. In tudi državni vrh bi se moral temu primerno obnašati ne pa ideološko opredeljevati.
Tvoje žaljenje drugače mislečih smo se že naposlusali .
Leporečenje v tvojem komentarju pa tudi poslušamo že 80 L.
Si šolski primer fanatičnega, nerazgledanega in primitivnega vernika kulta SDS SS, ki širi sovraštvo in razdor med narodom,
Miller vam samo nastavlja ogledalo.
Ko se notri zagledate, pa zaboli in zapeče.
Včeraj se je na Trgu Republike
odvijala Spominska slovesnost
KJER SMO LUDJE; Posvečena dnevu spomina na ŽRTVE
KOMUNISTIČNEGA NASILJA.
Sprašujem se kje je bil Državni vrh. In kje je bila Vrhovna povelnica in Precednica vseh SLOVENCEV.
g.Nataša Pirc Muser.
To ni politično dejanje po takih slovesnostih se razlikujemo od
živali. Tako slovesnost je treba spominsko obeležiti zato kjer je tako prav. ZYTO KJR SMO
LUDJE.
Ko bodo člani sindikatov dolžni iz svojih zbranih ne-majhnih članarin pokrivati plače sindikalnih funkcionarjev ter sindikalnih zaupnikov
ter ko bodo lahko zagotavljali nujna socialna nadomestila za plače ob stavkah
izključno le iz lastnih sindikalnih članarin,
bomo šele imeli prave ter poštene pogoje in okoliščine
svobodnega in neodvisnega sindikalnega organiziranja
ter politično neodvisnega in svobodnega sindikalnega boja.
Danes so sindikalne organizacije pri nas prostovoljne ujetnice
in borbene rezervne enote svobodnjaških, social-demokratskih, levih in skrajno levičarskih političnih strank,
ne pa avtonomne in avtohtone svobodne zastopnice in branik
posebnih in skupnih delo-jemalskih
interesov in pravic znotraj posameznih delov zasebnega gospodarstva
in javnega sektorja
ter znotraj skupnih in splošnih pravic in interesov delo-jemalcev nasploh.
Naj si sindikalisti sami pobirajo članarine, zakaj bi to moral početi delodajalec. Pa da vidimo, koliko bo še članov sindikatov, ki se sploh ne borijo za delavce. Včasih so vsaj rihtali ozimnice, hodili smo na izlete, sedaj še to ne. Kaj sploh počnejo vodje sindikatov sedaj. Zvesto podpirajo levo druščino, ki jim zagotavlja visoke plače. Štrukelj je javno povedal, da ima 3 jurje plače. Naj dvigne roko tisti izmed vas, ki dobo 3-000 EUR na mesec za nič dela.
R.I.P.🖤
For decades, crimes committed under Josip Broz Tito’s communist regime in Yugoslavia remained largely off-limits to serious investigation. During the Cold War, geopolitical considerations—most notably the U.S. policy of “keeping Tito afloat”—muted public discussion of mass repression in postwar Yugoslavia.
Only after the collapse of communism did state commissions in Serbia and Slovenia begin uncovering the scale of the violence. Their findings revealed hundreds of mass graves containing tens of thousands of victims: approximately 600 secret burial sites in Slovenia and more than 210 in Serbia.
Historians estimate that at least 150,000 civilians and prisoners of war were killed without trial during revolutionary purges and reprisals in 1944–1945. In Serbia alone, the State Commission for Secret Graves has identified by name nearly 60,000 victims, based on surviving secret police records. Due to missing documentation—especially for Belgrade and several major cities—the total number of victims in Serbia is believed to be closer to 80,000.
These killings were carried out primarily by OZNA, the communist secret police, during the so-called “wild purges” between October 1944 and March 1945. While some war criminals were targeted, the campaign was explicitly designed to eliminate political and ideological opponents: anti-communists, democrats, and supporters of the prewar parliamentary monarchy. With the backing of the Red Army and the Soviet Union, the victorious communist movement used extrajudicial violence to settle accounts from the civil war.
After Nazi occupation, Yugoslavia’s king and government-in-exile operated from London, while two resistance movements emerged at home: the royalist Yugoslav Army in the Homeland and the communist-led Partisans. The United States recognized the Yugoslav government-in-exile and King Peter II as Allied, anti-fascist partners. An American military mission served with the Yugoslav Army in the Homeland throughout the war, and its leader, General Draža Mihailović, was later honored by U.S. presidents Harry Truman, Richard Nixon, and Ronald Reagan for his contribution to the Allied cause.
That force also carried out Operation Halyard, one of the most successful rescue missions of World War II, saving roughly 500 American airmen shot down over Yugoslavia in the summer of 1944. In many respects, Yugoslavia’s wartime situation—two rival anti-fascist movements—resembled developments in Poland.
The majority of those executed after the war were individuals defeated in the civil conflict: supporters of the royalist resistance, Western democracies, and political pluralism. Along with “class enemies” and critics of Bolshevik communism, they were collectively branded as traitors, collaborators, and war criminals. Using what Hungarian communist leader Mátyás Rákosi famously called “salami tactics,” the regime eliminated tens of thousands of opponents alongside a much smaller number of genuine offenders.
Extensive documentary evidence remains. Orders, telegrams, and meticulously kept “books of the executed” list those shot as “enemies of the people” in nearly every town and village in Serbia. These records were maintained by local party structures and secret police units—often indistinguishable from one another.
The method was brutally systematic. After communist forces entered a town, arrests followed denunciations and pre-compiled lists. Detainees were shortly interrogated—often under torture—in improvised detention centers, including private homes. At night, OZNA officers would select prisoners for execution, strip them to their underwear or completely naked, transport them to nearby sites, and kill them without trial. In some towns, up to 100 people were executed in a single night, a pattern that continued for months into early 1945.
Families were barred from burial sites and forbidden from burying their relatives. This deliberate erasure of the dead—combined with the denial of mourning—was unprecedented in Serbian history.
Repression did not end with execution. The communist authorities confiscated all property from those killed or later sentenced by military and civilian courts. Families were expelled from homes and apartments, often losing even personal belongings. Through such measures, the regime transformed ownership relations. By 1945, roughly 80 percent of Serbia’s industrial capital had been transferred from private hands to the state through confiscation, frequently imposed without due process.
Notably, there was little fear of future accountability in communist Yugoslavia. Lists of the executed were openly maintained, reflecting the belief that communist rule was permanent. Internal documents reveal a chilling logic. As one dispatch stated: “Executions are a test—anyone unable to kill an ideological enemy can hardly be considered a true communist.”
Faced with terror during the first decade of Tito’s rule, hundreds of thousands fled Yugoslavia for the free world—the United States, Britain, Germany, France, and Australia—in search of liberty and, in the words of the American Declaration, “the pursuit of happiness.” This examination of repression under Tito’s regime, alongside the work of institutes of memory and research like the Victims of Communism Memorial Foundation, represents an effort to honor those who believed in freedom and paid the price of secret police terror or political executions. The truth about communist crimes may have been delayed—but it has not disappeared.
Dr. Srdjan Cvetkovic is a senior advisor at the University of Belgrade’s Institute for Contemporary History. The views and opinions expressed by the author do not necessarily reflect the opinions of the Victims of Communism Memorial Foundation.
I read the whole post.Everything is historic truth.I vas to young right after war but in mid fifties I wind up on Goli otok,somehow I survived an at first oportunity,i left
marsal Tito’s heaven for ever,Amen!!!
@rocky
Find somebody to write and share your life story.
Or maybe a podcast or similar.
People must know !👍
Kratka razlaga zakaj ne maram “levičarske civilne družbe”?
Še preden pokaže kaj zmore in zna narediti nova desno-sredinska vlada – že udarjajo z vsemi topovi po njej. To je živ dokaz, da se pamet v Sloveniji ne sme opredeliti kot takšna in opredmetiti. Vsakdo ki sili iz povprečja ga je potrebno takoj ideološko zatreti. Tukaj imate lep primer kako se to recimo dela, citiram komentatorja @mirana…
Ko se Cigler loti o čemerkoli lamentat, je tko kot bi šel bruhanje od Berija lizat.
P. S. Moj komentar tukaj ni potreben, kajne? Lep dan.
Pandurska diktatura in civina družba ?
Ali eno ali drugo.
Skupaj :
kloaka 👍
#vi nid brejn
Potrebujemo še referendum, na katerem bomo državljani odločali ali se ukine RTV elektro prispevek.
Na TV ni več oddaje, razen vremenske napovedi, kjer ne bi lagali, zavajali ali pa pljuvali po Stevanoviču in Jankoviču ter lagali o svetovnih novicah.
Država se dela iz državljanov norca, ker moramo plačevati za laži in širjenje sovraštva.
Interventi zakon je bilo treba sprejeti čimprej, da se lahko takoj začne sanacija gospodarstva. Če bi upoštevali in se prerekali o vseh “dobronamernih” predlogih, ne bi prišli nikamor. Zato pa je zakon interventni.
Seveda zagotovo ni vse najbolj rešeno in bi bilo treba kaj dodati, mogoče tudi kaj odvzeti, a bo čas pokazal, kaj je treba storiti. V tem trenutku je najbolj pomembno, da se nekaj konkretnega in potrebnega takoj naredi.
Še vedno pričakujem-o analizo in komentar vrhunskega davčnega strokovnjaka na področju davkov g. Simiča.
Pravijo, da tudi molk veliko in glasno pove.
G.Simič je ta zakon podpru in vidi v njem samo dobrobit za Slovenijo in Slovence.
Kje se da to prebrati ?
Kakšno davčno reformo predlaga Ivan Simič, da bi pospešil razvoj Slovenije
23.3.2026…
na planet Tv. večerna odaja vcer
Kakšno davčno reformo predlaga Ivan Simič, da bi pospešil razvoj Slovenije
23.3.2026…
Še ena nepismena.
Sprašujem, kaj pravi g.Simič na INTERVENTNI ZAKON !
Zakon je bil sprejet pred tednom, in NE 23.3.
Nani je moški nadimek.👍
“Mačka zamijavka, ko ji stopis na rep”, pravi pregovor. Tako kot oni prisesani na državni proračun.
“Toliko muzike, kot je denarja.” Ker ga je čedalje manj, ga bo manj tudi za zastonkarje.
Obeta se vihar v kozarcu vode. Treznenje od želja do finančnih možnosti bo emocionalno, saj prisesani na proračun obvladujejo resnico.
Ko je bila mafija v ZDA na višku moči, vpliva, terorja… so bili na čelu ključnih sindikatov njihovi ljudje.
In pri nas ni nič drugače. Do kdaj še?
Včeraj sem poslušal G.Lukšica na Popu kašne neumnosti je klatil o škodlivosti zakona in zavajal o miljrdni luknji.Nič bolši niso njegovi stanovski kolegi,ki zbirajo podpiše za referendum. Kako profesorji ,ki nam učijo naše otroke zagovarjajo tezo da je ta interventni zakon škodliv
nevem če jo tako kot G. Lukšič je to potem manipulacija in zavajanje posebno pa sčitenje privilegijev to se pa profesorji nebi smeli privoščiti. Enako Sindikalisti, ki so 4.L. molčali in podpirali višanje davkov,ki so podpirali višje plače državnim uslužbencev ,ki pa je nastala 1.3 miljardno luknjo ,jih pa ni motilo.
Tudi nevladniki,ki grozijo novoizvoljenim poslancem iz trgov so 4.L molčali. in podpirali Korupciski nesposobni nemoralni Golobnjak. Vsi našteti tolčejo po nič škodljivim intervencijskem zakonu in maipulirajo in zavajyjo samo zaradi svojih privilegijev,
nezavedno se da pa prav z tem uničujejo gospodarstvo in sekajo roko ,ki jih hrani.
Davkoplačevalci v gospodarstvu
so prišli do točke kjer ne zmorejo več imeti na plečih razbohotene javne uprave ,razbohotene sociale in nevladnikov ,ki jh dušijo in stem po domače povedano izganjajo v druge države. SLOVENIJA PA JE POSTAJA OAZA PRIVILIGIRANCEV IN KORUPCIJE.
KDO BO ŠE DELAL IN PLACEVAL DAVKE ,JE PA ŽE DRUGA TEMA.
Sindikati so še najmanjši problem nove desno-sredinske vlade. Za izhodišče svoje utemeljitve si bom vzel tale članek. Citiram zgolj naslov…
“(Medijski obrat na Madžarskem – S. K./nova24tv)”
Peter Magyar rešuje svojo državo pred levo globoko državo in levimi profesorji na različnih fakultetah/univerzah tako, da je zamenjal vodstva v tistih medijih, ki so najbolj branila Orbana. Samo z zamenjavo vodstev v teh medijih je možno spremeniti razvojni potencial v svoji državi. To je edini možni način tudi za našo desno-sredinsko vlado. Dokaz. Nekaj naslovov iz levih medijev…
“(Poslanka Katja Kokot s kazensko ovadbo sprožila val kritik – siol)”
Levičarski NVO-ji so udarili z vso silo nazaj. Profesor Lukšič pravi, da je ta desno-sredinska vlada – katastrofa za državo?!
Na srečo imamo tudi nekaj resnih desno-sredinskih medijev. Citiram naslov…
“(Dr. Jože Možina: Z visokimi sindikalnimi plačami za slabše pogoje zaposlenih – Domovina)”
Tukaj se dr. Možina ponočuje iz sprenevedanj in laži naših partijskih levičarskih sindikatov.
***
Samo eno rešitev ima ta desno-sredinska vlada. Na levo globoko državo in množico tet in stricev, ki delujejo iz ospredja in ozadja ne more vplivati, ker se teh ljudi ne da kar tako zamenjati. Da se jih zamenjati v SOVI, vojski, policiji, a to ne spremeni veliko resnic o tem kako globoko so zavozili z levičarsko ideologijo, ki je edino kar ekstremna Levica ima. Vrečka za bruhanje je pokazala kaj so bo zgodilo tistim, ki bodo hoteli nevtralizirati ekstremno Levico. Da, na vse leve medije desno-sredinska vlada ne more vplivati – začeti pa mora na RTV SLO in iz njega pometati vse zagrizene levičarske vojakinje in vojake, ki so branili prejšnjo ultra-levo vlado Goloba in njegovega Golobnjaka. Levičarska ulica pa naj kar divja – izdati je potrebno vse globe tem levičarskim delo-mrznežem, ki verjamejo, da jim socialna država daje hrano in prenočišče zastonj. Oni pa se lahko zadevajo z mamili, dekleta priklenjena na radiatorje, da jim služijo za njihove bolestne orgije, ker imajo zanje čas saj jim ni potrebno ne delati in ne se izobraževati – le levičarsko ideologijo morajo glorificirati do neskončnosti. Lep dan.
Trije sindikalisti na sliki niso nič drugega kot ultra nateguni in vojščaki uradno neobstoječe Kučanove komunistične partije imenovane tudi Kučanov klan. Ti trije ekstermno bogati sindikalisti – kapitalisti, ki vodijo sindikate javnih uslužbencev, so tam zato, da na ta mesta ne pridejo pravi pošteni sindikalisti, ki bi se dejansko zavzemali za zaposlene, ne pa za komunistične kapitaliste in kriminalce. Štrukelj pa je še posebno odvraten, deluje pa tudi kot, da je že malo zblojen in ko govori, so njegovi stavki eno samo laprdanje in vezenje komunajzarskih otrobov brez kakršnih koli resnih argumentov. FUJ !!!
Sloveniji še vedno vlada mafija. Ta je sedaj na nogah, saj ji gori pod petami. Dvihnila je drobtinčarje, tako pač poimenujem sodrgo, ki za maledenarje, seveda v primerjavi z mafijskimi milijoni, rogovili po sloveniji in protestira v imenu mafije,ki krade revnim in si polni žepe.
Upajmo, da so Slovenci spregledali in da e bodo več nasedli.
Res je da so za pičlih nekaj glasov zmagali nasprotniki mafije in s tem povzročili preplah, ki kaže, kdo je mafija.
Priporočm ogled zaskrbljene Alenke Bratušek takoj po volitvah, ko je spoznala,da se njen gradbeni fevd sesuva v prah.
Naši sindikati niso nič drugega kot podaljšek bivše KPJ. Da bi postali to kar imajo v svojem opisu del je nujno sprejeti.Trenutno sindikati, za razliko od podjetij ali društev, niso dolžni javno objavljati podrobnih letnih poročil o vsem svojem premoženju in denarnih tokovih prek AJPES-a. Sprememba Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki bi jih zavezala k popolni javni objavi bilanc. S tem bi takoj videli, koliko kapitala dejansko obvladujejo. Nujna je sprememba Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Da več ne budo imeli možnost nastavljanja svojih ljudi v nadzorne svete. Tako bi prekinili možnost političnega kadrovanja. Vpliv se najbolj čuti v ESS. Vlada bi morala imeti mandat za reforme, sindikati pa bi se morali vrniti k pogajanjem za kolektivne pogodbe, ne pa k pisanju državnih zakonov.
Kaj to, v Londonu bo v soboto peklensko vroče:
– Na eni strani je napovedan propalestinski protest,
– na drugi strani skrajno desničarski pohod Tommya Robinsona,
– na tretji pa Finale FA pokala med Chelseajem in Manchester Cityjem na stadionu Wembley, kjer se bodo še pred tekmo na ulicah Londona zbrali vroči navijači obeh ekip.
The long rule of Josip Broz Tito demonstrates that communist regimes can change form—shifting from a dictatorship of fear to a more subtle “spin dictatorship,” reducing or intensifying repression, and adjusting foreign policy—while preserving their fundamental character: the absence of freedom.
Whether in a harsher or softer form, communism transforms citizens into subjects, nurtures an authoritarian political culture, and undermines the democratic potential of society over the long term. This culture of coercion, intolerance, and the cult of personality proved particularly destructive during the violent breakup of Yugoslavia, and it continues to shape the challenges of democratization in contemporary Serbian society.
Dr. Srdjan Cvetkovic is a senior advisor at the University of Belgrade’s Institute for Contemporary History. The views and opinions expressed by the author do not necessarily reflect the opinions of the Victims of Communism Memorial Foundation.
Ne no,to so ta spodnji 👍
Dakle, načelnik beogradske policije osobno je otišao u restoran kako bi posredovao između dvojice kriminalaca koji su bili u sukobu. Za stolom je sjedio dok je jedan ubio drugog. Zatim je ostao u restoranu brisati dokaze i snimke sa sigurnosnih kamera, dok su njegovi policajci odnijeli tijelo, zapalili ga i bacili pored autoceste.
What you posted in Englis,I must admit tha I agree with entire presentation.I also Agree for short statement in Serbian language.Asa I see the situetion,the people of Solevinian origin will disppear in very short time,if Butalci can’t find the diferent way to survive.?If you willcontinue the way is now,you will be gonners soon!
You can’t save something dead or fake.
Spirit of freedom is not about nationality,nor language.
It belongs only to a fair and just people .👍
“Nastajajoča koalicija je ekstremno pohitela s t. i. intervencijskim zakonom, ob tem ignorirala praktično vse, tudi dobronamerne pripombe, …”
No, no, intervencijski zakon je bil pravzaprav izhodišče za oblikovanje koalicije kot nastaja sedaj in pomeni prelom z vsemi nebulozami Golobove vladavine, ki si je podredila vse veje oblasti in vse družbene podsisteme. Seveda je v ozadju Golobove vladavine sistem-globoka država, ki ji je ustrezal človek brez integritete, znanja in širine (elektro mešetar), ki je lastne interese uskladil z interesi stricev iz ozadja.
Pravzaprav gre za razvojni zakon, gre za dolgoročne učinke, ki naj bi jih ukrepi (ne le nižanje davkov) spodbudili. Seveda bo prišlo do določenih popravkov zakona, toda pomembno je, da je Golobova (skorumpirana) kompanija (GS+SD+Levica) že v izhodišču odpadla, saj je popolnoma nekompatibilna z zahtevami trojčka, kjer je prav Vrtovec z odločnimi predvolilnimi nastopi jasno povedal, da potrebuje Slovenija popolni preobrat!
Takoj bo treba ukrepati tudi v državnih organih, ki so bili ugrabljeni za potrebe vladajoče klike iz ospredja in ozadja. Sova, FURS, Policija, Urad za pranje denarja, … so z nastavljenimi (vlada-globoka država) uslužnimi direktorji onemogočali delovanje demokracije in vladavine prava!
Treba je posameznike procesirati, ne le odstranit! Toda tudi pravosodje je del problema, ki ga bo treba reševati, sicer bodo jankovići preživeli!
In seveda, nujno je treba ustvariti pogoje za medijski pluralizem, brez katerega ni demokracije. Ko bo RTVS financirana iz proračuna, bodo morali zaposleni izpolnjevati zakonske pogoje (ne le glede izobrazbe), odvečni delavci bodo “odpadli” in … Nič več samoupravljanja po Kučanovo.
Meritokracija mora biti pogoj za državne institucije, ki morajo biti finančno pod nadzorom delujočega računskega sodišča. A to sploh še obstaja?!
@ miranchek Celo levosučni mediji, ki so štiri leta navijali za vlado ”strojanovih” so vas danes zaje3ali s predstavitvijo novice. Navedli so tudi gospodarsko rast leta 2021 po četrtletjih :
q1 2021 : 2.6 %
q2 2021 : 15.3 % 👍👍👍
q3 2021 : 6.1 %
q4 2021 : 9.9%
Uganeš, oj maškara, kdaj začne gospodarska rast strmo padati? ”Strojanovi” so uspeli že do q4 2022 gospodarsko rast spustiti na 0.9%. Miranchek, ubadaj se z ideološkimi vprašanji, računanje in statistika ti ne ležita. 😘
Slovenska gospodarska rast je v medletni primerjavi močno presegla gospodarsko rast evrskega območja in EU. Bila je najvišja med državami EU, za katere so že objavljeni podatki.
Škoda, vse je nastavljeno za rast in prosperiteto pa nam bo nova oblast fse zfurala, kar se zafurat da pa še nekaj za povrh. Sej lažnivci ne morejo drugače.
“v jugoslavijo s seboj odnesi samo kar misliš tam zapraviti”👍
#dobri strici
Zgolj v vednost in zabavo
V času njegove prve vlade je bil za Slovenijo najusodnejši njegov spor z Banko Slovenije, ki jo je vodil guverner Mitja Gaspari. Gaspari je tedaj v gospodarstvu zaznal skrb zbujajoče trende. Ker so ob vključevanju v evroobmočje banke imele na voljo preveč denarja, so začele podjetja zalivati s poceni krediti. V Banki Slovenije so zato začeli vlado opozarjati na gospodarsko pregrevanje. Vlada bi nato morala potegniti ročno zavoro, omejiti bi morala večje državne investicije, gospodarstva ne bi smela še dodatno sproščati z davčnimi odpustki, vsekakor pa ne bi smela zadolževanja spodbujati s privatizacijo in menedžerskimi prevzemi. A namesto da bi Janša svarila vzel dobronamerno, jih je razumel kot politični napad nase. Zato je začel medijsko in institucionalno vojno z Banko Slovenije.
»Razmere so bile tedaj podobne današnjim,« se spominja Gaspari. »Janševa vlada je tedaj pripravila veliko davčno reformo, z velikimi davčnimi odpustki, ne da bi znižala državno potrošnjo, kar je leta 2007 pripeljalo do tega, da se je gospodarstvo začelo pregrevati. Mi smo na to opozarjali in zaradi tega me Janševa vlada tudi ni ponovno imenovala.« Gledano za nazaj je Slovenija nato v finančno krizo padla nepripravljena in z veliko slabšim izhodiščem – da, zaradi Janševe osebne bitke z Gasparijem, neupoštevanja strokovnih mnenj in ignoriranja tako pomembne institucije, kot je Banka Slovenije: »Janša je tedaj dobil v upravljanje državo z veliko boljšo sliko kot tokrat, a so vse zavozili, ker niso poslušali opozoril,« dodaja Gaspari. A ta vzorec se je nato ponovil še dvakrat.
V drugem mandatu je Janša ponovno spodbudil padec gospodarske rasti s prekomernim varčevanjem in nato ustanovitvijo slabe banke, prek katere smo bankrotirana podjetja razprodajali z velikimi popusti. Tedanjim ukrepom so nasprotovali vsi najpomembnejši ekonomisti: Velimir Bole, Jože Mencinger, Ivan Ribnikar, Franjo Štiblar, France Križanič, Aleksandar Kešeljević, Janez Prašnikar in Mitja Gaspari, ter številne institucije in organizacije, predvsem sindikati, ki so neuspešno poskušali organizirati referendum o slabi banki. Janševa vlada se na to ni ozirala in posledice so bile pogubne. Leta 2017 je Bole izračunal, da so zgolj trgovci s slabimi terjatvami pri Sloveniji zaslužili več kot milijardo evrov.
Ta vzorec se je nato ponovil še v tretjem Janševem mandatu. Rezultat tretjega mandata Janševe vlade ni bil le katastrofalen, ampak tudi tragičen. Slovenija je epidemijo končala z eno najvišjih stopenj smrti na milijon prebivalcev, čeprav je v boj proti epidemiji investirala enega največjih deležev BDP v EU. In sicer zato, ker je bil ta denar večinoma porabljen brezciljno in v nasprotju s priporočili »tako imenovane stroke«, kot jo je imenoval Janša. V večini evropskih držav so boj proti epidemiji vodili epidemiologi, v Sloveniji pa je to vodil Janša, čigar prvi ukrep je bil obglavljenje vodstva Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Državljani smo posledično poslušali najbolj neumna priporočila: namesto iskanja široke podpore, konsenza in prepričevanja čim širšega občinstva smo bili priča avtoritarnim izpadom in politizaciji epidemije.
So našteti cigančki že določili nov datum propada Merike ?👍
#strojanovi
Sindikalni “baroni” pod ideološko-politično in kapitalsko-finančno komando
social-demokratskih, svobodnjaških in skrajno levičarskih ter anarhističnih strank,
(ki se “zvalijo s kavčev” in izza banketnih obloženih miz le takrat,
kadar imajo parlamentarno večino za omejeno obdobje izključevalno-satanizirane desno-sredinske demokratične stranke,
saj si morajo tedaj “z vstajniško politično akcijo na trgih, ulicah in cestah”
v potu svojih obrazov in z manekenskimi delavskimi bondurami ter piščalkami zaslužiti svoje prestižne sindikalistične bonitete
in prihodke za nazaj in za naprej),
sploh ne prikrivajo več,
da so le manekensko uprizorjena lažna “proletarska vojska”
meščanskih levo-sredinskih in skrajno levičarskih strank,
s katero si “podzemlje” vzporedne, ugrabljene in globoke države
ter “nadzemlje” leve parlamentarne strankokracije
skušata za vsako ceno in z vsemi sredstvi ohranjati lastne oblastne privilegije
in z vsemi legalnimi in ilegalnimi sredstvi nasilno u-braniti doseženi družbeni “status quo”.
Sindikalistični ideologi in operativci so spregledali,
da je vladajoča svobodnjaška, social-demokratska in skrajno levičarska
koalicija (GS, SD, Levica) gladko izgubila
dva ideološko vsiljena referenduma
(o političnih privilegirancih iz sveta kulture in umetnosti ter o državni pomoči pri samo-umoru družbeno odpisanih “odvečnih starcev)
ter dvoje demokratičnih volitev – v evropski in domači parlament.
Skratka:
njihovo socialistično ideološko zadrtost in izključevalno levičarsko ihto
podpira le še starejša in najstarejša indoktrinirana generacija “Titove mladine”, “delovnih brigad bratstva in enotnosti” ter slovitih “sindikalnih svinjskih polovic”,
srednja in mlajša generacija delo-jemalcev, delo-dajalcev, podjetnikov,
svobodnih ustvarjalcev in neodvisnih kritičnih izobražencev
pa ne naseda več zgodovinsko večkrat poraženi ideologiji
“enakih želodcev v revščini”,
kjer jim skušajo “v imenu delavskega razreda” pokroviteljsko deliti miloščino
odtujeni sindikalistični in strankarski funkcionarji samo-zaslepljenih strank
vse bolj izključevalne, samo-destruktivne in samo-pogubne
svobodnjaške, social-demokratske ter skrajno levičarske in anarhistične levice.
Rdeči kmeri. Pokvarjeni sindikalni voditelji kot v recesiji v ZDA. Lažnjivci večji od Kljukca. Neumni kot najbolj črna noč. Pokvarjeni kot sir kvargelj.smrduhi, večji od smrdljivega hrošča!!
Najnovejša cvetka odhajajoče oblasti:
Za 48 nesreč v manj kot dveh mesecih na slovenski avtocesti pri postojni so- smo krivi vozniki????
Odkar živim, več kot 70 let, sem voznik 53let. Ogromno, preko milijon km sem prevoziv v večini po slovenskih cestah. Nikoli, nikoli ni bilo nikjer 48 nesreč v dveh mesecih na skorajda enem kraju.
Zdaj, ko je popolnomaneorganiziran in nesposoben, podkupljiv DARS s vojo nezadostno pripravo in organizacijo dela povzročil zastoje, nesreče in hudo nevarnost za življenje, smo krivi mi, vozniki???!! Nikoli prej in nikoli sploh se kaj takega ni zgodilo!
Želimsi, da bi se vozniki , udeleženi v teh nesrečah, združili in kazensko ovadili ministrico Bratušek, posebno direktorrja al kar ježe Andreja Ribiča !
Preglejte njihove račune doma in skrite v tujini! In jih zprite. Račine, odgovorne ( Bratušek, Ribič idr)
Če rdeči kmeri ne razumete, kaj se dogaja:
Dars dela kot fabrika, izvozno usmerjena, s plani za dosego izpolnitev naročil, v kateri bi direktorca Bratušek in izvršni Ribič zahtevala remont vseh proizvodnih strojev, za izgubo in propad podjetja zaradi neizpolnjenih delovnih obveznosti pa krivita delavce, ker niso delali..??!,,
Butalci
Thor
Rdeči kmeri. Pokvarjeni sindikalni voditelji kot v recesiji v ZDA
——
A pol ste vi nacifašist klerikalno zblojen?
Sam fprašam.🤔
Če ste. tedaj moj poklon, kajti nebeško kraljestvo je vaše.👍
Zanimiv članek s katerim pa se ne morem povsem strinjati. To so moji argumenti.
Prvi. Nastajajoča koalicija je ekstremno pohitela s t. i. intervencijskim zakonom, ker ni želela, da se v nedogled zavlačuje ta tema. Drugi. Kot posledica bomo sedaj gledali neumne razlage levičarjev, bivše vlade, levičarskih sindikatov itn. Tretji. t. i. socialno kapico ima velika večina zahodnih držav in tam to ni problem – zato jo je bilo pri nas potrebno uvesti še iz enega razloga. Levičarji si bodo sedaj na njej polomili zobe, ko bodo spravili skupaj z vso udarno mašinerijo pokazali koliko v resnici velja njihova pamet. Primer.
Na začetku so se spravili na Resni.co in g. Stevanovića pa jim je podal takšne pametne odgovore, da so ostali odprtih ust. Enako je potrebno odgovarjati na laži teh sindikalnih oprano-glavcev, ki tudi še vedno verjamejo, da so oni poklicani, da poučujejo ljudstvo kaj je to razvojna Slovenija. Tudi tovarišica iz Levice se je že opekla, mislim da je nekaj povezano z vrečko ko je izgubila kontrolo nad sabo.
Bistvo te vlade ni g. Janša, ampak spoznanje desničarjev, da potrebujejo srednjo pot, ker je ta edina, ki bo v doglednem času k sebi pritegnila tudi kakšno levo stranko, a ne zato, da bi minirala vlado. Če bo ta desno-sredinska vlada zdržala cel mandat lahko mirno pričakujemo še nekaj zaporednih desnih vlad, ker si bodo levičarji vseh nivojev tokrat polomili zobe in ne zgolj kolesa. Takrat pa ni več pomembno ali bo na čelu takšnih vlad g. Janša ali nekdo drug. Gre za to, da tako kot v gospodarstvo ustvariš blagovno znamko – tako moramo tukaj ustvariti blagovno znamo novih desno-sredinskih vlad. torej ne za eno pomlad. Lep dan.
P. S. Izjava g. Ciglerja, citiram…
“(Po 30 letih šolskega sindikalista Štruklja bi pričakovali, da zna brati zakone in jih tudi verodostojno povzeti. Negativna ocena, G. Štrukelj. Niti ene (!) od alinej , ki jih širite, namreč ni v zakonu. Niti ene. Laž na laž! Ni čudno, da so rezultati v naših šolah vedno slabši. – Janez Cigler Kralj)”.
P. S. Trdno verjamem, da je tem sindikalistom malo mar kaj tukaj pišejo o njih. Lep dan.
Jansi predlagam, da izvaja ukrepe vezano na odhodkih in prihodkih proracuna hkrati.
Recimo: ukinimo financirsnje Nik, Jenullov, Mukijev bseh sort in za ustrezen znesek znizamo dohodnino. Ukinimo financiranje zelenih norosti v energetiki in za ustrezen znesek znizamo zelene prispevke pri elektriki. Ukinimo borcevske in druge priviligirane penzije, vkljucno s Kucanovo, in za ustrezen znesek dvignemo regres, ki ga prejemajo upokojenci. Uvedemo nabave po referencnih cenah v zdravstvu in za ustrezen znesek financiramo zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. Ukinimo socialne ugodnosti migrantom in za ustrezen znesek znizamo DDV na hrano.
@butalc – se strinjam s povedanim s kratkim popravkom tvojega prvega odstavka.
Prvo moraš vzpostaviti mehanizme, da boš lahko vplival na prihodke in odhodke istočasno. Če ne ustvariš pravih pogojev za gospodarstvo, kmetijstvo, zdravstvo, šolstvo itn. – bo vse delovalo po starih levičarskih željah in metodah. V vsem ostalem pa ti dam prav. Lep dan.
Ko se Cigler loti o čemerkoli lamentat, je tko kot bi šel bruhanje od Berija lizat.
Tamkajšnji slovenski delavci so potrdili, da so kričanje, poniževanje, manipuliranje in prirejanje dokumentacije pri Bobnarjevih vsakodnevni prizor. Delodajalec naj bi jim dejal, da se bo Indijce čim bolj izkoristilo, ter jim zagrozil, da jih bodo kmalu zamenjali z njimi, saj so cenejši.
———–
To je vzorec uravnoteženja financ.
Kar so na Bobnarjevi kmetiji počeli za uravnotežitev financ (beri povečanje dobička)
To bo z nami počela Janševa vlada.
Vse gre po istem receptu.
Kri bomo scali. 😰