Da se soustanovitelj poslovi od svoje stranke, ni ravno pogosto. Razlog mora biti dovolj močan. Ni mi bilo lahko, sem pa moral to storiti zaradi svoje verodostojnosti in iz odgovornosti do stranke. Prišlo je do take razlike v razumevanju etike, morale in politike ter odnosov, ki niso več hranili rasti. S slabim občutkom ne moreš veliko ustvariti. Nisem zapustil prijateljev, ampak po mojem mnenju zgrešeno smer. Ne verjamem, da je sredina “malo desno, malo levo” ali “malo sem, malo tja”.
Prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je slikovito opisal dogajanje na slovenski desnici. Večina ga je precej...
Novi/stari predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je na sobotnem kongresu te stranke pozval k poenotenju poltičnih sil...
Medtem, ko je Ursula von der Leyen včeraj že razglasila zmago Evropske ljudske stranke na evropskih volitvah in prejemala čestitke socialistov, ko je francoski predsednik Macron zaradi hudega poraza razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, ko je odstopil belgijski premier De Croo, ko so na sosednjem Hrvaškem in v Avstriji že skoraj zaključili predvolilne oddaje, je naša Državna volilna komisija ob približno 23.30 z muko objavila prve delne uradne rezultate volitev. Pred tem je premier Robert Golob širni evropski javnosti že sporočil, da je Slovenija Evropi pokazala svoj “levosredinski” obraz in s tem postal šala večera (spet).
V ponedeljek je bilo na javnem zavodu RTV Slovenija prvo soočenje parlamentarnih strank. Če zaenkrat ignoriramo arhaični format, ki spet neustrezno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke, se je pokazalo, da imamo med “parlamentarnimi” dva kandidata, ki precej dobro vesta, kaj govorita, ostali pa so bili precej plehki politični statisti v precej neposrečenem studiu RTV Slovenija, kjer je voditeljica Tanja Gobec namesto soočenja uprizorila nekakšno kviz tekmovanje, ki volivcem ni prav v veliko pomoč, bolj “betonira” obstoječe stanje, ki ga diktirajo takšne in drugačne ankete.
SDS je v postopek vložila predlog, da bi poslance v slovenskem parlamentu testirali na prepovedane droge. To je zdaj že tretji predlog za razpis posvetovalnega referenuma te stranke. Prvi zadeva zaupanje v aktualno vlado Republike Slovenije, drugi gradnjo novih azilnih domov. S temi predlogi se je tudi ta stranka z nekaj zakasnitve vključila v referendumsko politično vrenje, v katerem je doslej prednjačilo Gibanje Svoboda, včasih s podoporo koalicije, lonček s svojim predlogom o kurjenju na drva in kulturnih pravicah “jugoslovanskih” državljanov v Sloveniji pa je pristavila tudi že NSi. Priča smo torej pravi referendumski ofenzivi, v kateri poka iz vseh strani.
Predlog Zakona o prostovoljni pomoči pri končanju življenja, v laični javnosti pogosto imenovanega kar zakon o evtanaziji oziroma pomoči pri samomoru, prihaja ta teden v obravnavo v Državni zbor. Zakon je v proceduro vložila civilna družba, ki ocenjuje, da je Slovenija že dosegla takšno civilizacijsko stopnjo razvoja, da je sposobna resnega in odgovornega soočena z dilemo, okoli katere poteka oster spopad različnih svetovnonazorskih, verskih, ideoloških in celo političnih pogledov. Objavljamo mnenje filozofa Igorja Pribca, ki takšen zakon podpira, podobno kot naj bi ga tudi vladna koalicija. Na nasprotni strani so opozicija, Zdravniška zbornica Slovenije in zlasti verske organizacije. Ker gre za spopad dveh različnih pogledov na svet, kompromisnih rešitev skorajda ne moremo pričakovati.
Agencija Valicon ugotavlja, da so Slovenci vse bolj oprezni, zadržani, ko gre za vojne in krizna žarišča in da bi glede tega najraje zavzeli neko nevtralno, neuvrščeno pozicijo. Na prvi pogled to nima neke povezave s politično krizo doma, z iskanjem rešitve na čelu koalicijske vlade. V resnici pa jo ima. Če Slovencev ne zanimajo vojne in krize po svetu, to pomeni, da je njihov fokus doma, kjer so naši problemi: nadpovprečna inflacija, energetska kriza, prometni kaos na vsakem koraku, kolaps zdravstvenega sistema, novi davki, nove grožnje s stavkami in protesti … Slovencev torej ne zanima niti članstvo v Varnostnem svetu. Zanima pa jih, koliko bodo plačali za elektriko januarja 2024. Zanima jih, kdaj bo vlada začela delati. Kajti Robert Golob je v letu in pol veliko obljubljal, naredil pa bore malo. Javnomnenjske ankete mu napovedujejo, da bo pristanek trd.
Po petkovem dogajanju v Državnem zboru je jasno, da je bil t. i. zaplet pri glasovanju o opozicijskem dopolnilu glede polnega usklajevanja socialnih transferjev v celoti insceniran zaradi nesoglasij znotraj Gibanja Svoboda, nedoraslosti, cagavosti, nesamostojnosti njihovih poslancev, ki so namesto glasovanja po svoji vesti uprizorili skupinsko zlorabo glasovalnega sistema, svoja nesprejemljiva dejanja pa poskušali skriti za domnevno programsko napako na glasovalnem sistemu.
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je v pismu članstvu stranke presenetil z izjavo o "zakulisnem sodelovanju",...