Namen tajnosti glasovanja je v varovanju reprezentativnosti poslanskega mandata in svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila. Zadnji primer tajnega glasovanja predsednika, ki je potekalo v Državnem zboru, je zavoljo krepitve pravne varnosti in utrjevanja demokracije v Republiki Sloveniji treba osvetliti tako s pravnega kot tudi s političnega zornega kota. Različna sodišča v Sloveniji so večkrat presodila ali zapisala, da je »namen tajnosti glasovanja v zavarovanju reprezentativnega mandata poslancev oziroma v tem, da se lahko poslanci pri tajnem glasovanju svobodno opredelijo, brez da bi bili pri tem vezani na kakršna koli navodila«.
Prav tako je Vrhovno sodišče v znanem primeru izstopa poslanca iz politične stranke in njene poslanske skupine glede pomena svobodnega poslanskega mandata poudarilo, da »reprezentativni (svobodni ali nevezani) poslanski mandat omogoča poslancu, da ravna v skladu s svojo vestjo in prepričanjem in je pravno neodvisen od stališč in navodil političnih strank, različnih formalnih ali neformalnih neparlamentarnih združenj in posameznikov”.
Poslanec je od stranke odvisen le politično, kar pomeni, da so tudi sankcije lahko le politične. Označevanje glasovnic, namenjenih tajnemu glasovanju v Državnem zboru, je bilo po navedbah nekdanjih in sedanjih poslancev prisotno tudi pri nekaterih preteklih glasovanjih.
Navedeno je mogoče preveriti z vpogledom v arhivsko gradivo Državnega zbora, v katerem se hranijo glasovnice preteklih tajnih glasovanj. Po sodni praksi so te pod določenimi pogoji dostopne upravičenim prosilcem po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, pri čemer samo razkritje glasovnic ne pomeni nujno posega v ustavno varovano tajnost glasovanja, če identitete glasovalcev ni mogoče ugotoviti.
Pri označevanju glasovnic ne gre za vprašanje politične preference ali ideološke pripadnosti, temveč za vprašanje dejanske izvedljivosti ustavno varovane tajnosti glasovanja. Če je mogoče posamezno glasovnico neposredno ali posredno povezati z določenim poslancem, potem tajnost glasovanja obstaja zgolj formalno, ne pa tudi vsebinsko. Na ta način se lahko ustvari položaj, v katerem je mogoče naknadno preverjati politično lojalnost posameznega poslanca ali njegovo usklajenost s pričakovanji politične skupine, ki ji pripada.
Pri tem ni bistveno, ali do označevanja pride na podlagi izrecnega navodila, ustaljene prakse ali neformalnega pričakovanja. Bistveno je, da možnost identifikacije glasovnice zmanjšuje stopnjo dejanske svobode pri odločanju v postopkih, pri katerih ustava in poslovnik izrecno predvidevata tajnost glasovanja. Zato je treba obstoječo ureditev dodatno pravno in tehnično opredeliti. Nedavna pobuda nekaterih poslank in poslancev za spremembo Poslovnika Državnega zbora želi zagotoviti, da pri najpomembnejših tajnih glasovanjih ne bi bilo mogoče niti neposredno niti posredno ugotoviti, kako je glasoval posamezni poslanec, predvsem z odpravo možnosti označevanja ali prepoznavanja glasovnic.
V tem okviru se kot možno tehnično vprašanje odpira tudi način same izvedbe glasovanja. Eden od možnih pristopov bi bil način glasovanja, pri katerem poslanci ne bi uporabljali običajnih pisal, s katerimi je mogoče dodajati individualne oznake, temveč posebej pripravljena sredstva ali tehnične rešitve, ki bi zmanjšale možnost dodatnega označevanja glasovnic. Ključno vprašanje pri tem ni tehnološka novost sama po sebi, temveč zagotovitev dejanske anonimnosti oddanega glasu. Težava navedene pobude je predvsem politične in proceduralne narave.
Za spremembo Poslovnika Državnega zbora je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev, zato je uspeh sprememb odvisen od širšega političnega soglasja. Poleg pobude za dodatno pravno določnost izvedbe tajnosti glasovanja v Državnem zboru se v javnosti pojavljajo tudi predlogi za popolno odpravo tajnega glasovanja pri vseh parlamentarnih odločitvah.
Zagovorniki takšnih predlogov izhajajo iz argumenta transparentnosti in stališča, da bi morali volivci v vsakem trenutku vedeti, kako je posamezni poslanec glasoval, saj naj bi bila javnost glasovanja temelj demokratične odgovornosti.
Takšna argumentacija ima določeno politično privlačnost, vendar se ob podrobnejši ustavnopravni in politološki analizi pokaže, da problem obravnava izrazito poenostavljeno ter pogosto celo v nasprotju z dejanskimi funkcijami tajnega glasovanja v parlamentarnih demokracijah. Slovenski ustavni sistem temelji na konceptu svobodnega poslanskega mandata. Poslanec po Ustavi Republike Slovenije ni delegat stranke ali zgolj izvrševalec volje volivcev, temveč predstavnik vsega ljudstva in pri odločanju ni vezan na navodila. Prav iz tega razloga so določene vrste glasovanj v parlamentarni demokraciji tradicionalno zaščitene z institutom tajnosti.
Ne zato, da bi se prikrivalo politično odločanje, temveč zato, da se poslancu omogoči odločanje brez neposrednega političnega, strankarskega, medijskega ali interesnega pritiska. Posebej pomembno je dejstvo, da se tajno glasovanje v Sloveniji uporablja predvsem pri kadrovskih in ustavnopravnih odločitvah, kot so volitve predsednika vlade, predsednika Državnega zbora ali ustavnih sodnikov. Gre torej za funkcije, kjer naj bi bila zagotovljena čim večja neodvisnost presoje posameznega poslanca s končnim ciljem, da bodo izbrani najboljši možni kandidati. V teh primerih tajnost ne pomeni zmanjševanja demokratičnosti, ampak varovalko pred popolno podreditvijo poslancev strankarski disciplini.
Prav tukaj se pokaže osrednji paradoks pobud za odpravo tajnega glasovanja. Njihovi zagovorniki pogosto trdijo, da tajnost omogoča partijsko disciplino in politične dogovore, vendar lahko popolna javnost glasovanja v praksi povzroči ravno nasprotni učinek. Če je vsak glas popolnoma sledljiv, postane tudi popolnoma preverljiva poslušnost posameznega poslanca vodstvu stranke. Vodstva političnih strank lahko v takem sistemu bistveno učinkoviteje nadzorujejo lojalnost poslancev, izvajajo politične pritiske, pogojujejo prihodnje kandidature ali sankcionirajo odstopanja od uradne linije. Tajnost glasovanja zato v številnih parlamentarnih sistemih deluje kot zaščita poslanca pred lastno politično strukturo in ne kot zaščita politične strukture pred javnostjo.
Tudi argument, da popolna transparentnost avtomatično zmanjšuje korupcijo ali politično trgovanje, ni samoumeven. Politološka teorija že dolgo opozarja, da lahko javnost glasovanja v določenih okoliščinah celo olajša dokazljivo politično kupčijo, saj omogoča preverjanje, ali je bil politični dogovor dejansko izpolnjen. Tajnost glasovanja ravno zaradi nemogočnosti popolnega preverjanja zmanjšuje zanesljivost takšnih dogovorov. Zato številni demokratični sistemi ohranjajo tajna glasovanja prav pri najbolj občutljivih imenovanjih in kadrovskih odločitvah.
V slovenskem primeru je dodatno pomembno razlikovati med institutom tajnosti glasovanja in problemom označevanja oziroma prepoznavnosti glasovnic. Aktualne pobude za spremembo Poslovnika Državnega zbora ne uvajajo nove tajnosti, temveč skušajo zaščititi že obstoječo ustavno določeno tajnost pred njenim dejanskim izničenjem. Če je mogoče posamezne glasovnice prepoznati, označiti ali naknadno povezati s konkretnim poslancem, potem tajno glasovanje v resnici ne obstaja več. Pobuda za dodatne varovalke zato ne pomeni širjenja tajnosti, ampak poskus zagotovitve njene dejanske izvedljivosti.
Popolna odprava tajnega glasovanja bi pomenila bistveno spremembo samega razumevanja parlamentarizma v Sloveniji. Takšen premik bi povečal moč strankarskih vodstev, zmanjšal individualno avtonomijo poslancev in okrepil vpliv dnevnih političnih pritiskov na odločanje o najvišjih državnih funkcijah.
Dolgoročno bi to lahko vodilo v bolj centraliziran in discipliniran strankarski sistem z manj prostora za individualno presojo poslancev. Zato razprava o tajnem glasovanju v resnici ni vprašanje »skrivanja pred ljudstvom«, temveč vprašanje ravnotežja med transparentnostjo in zaščito neodvisnega parlamentarnega odločanja.
Prav v tem ravnotežju večina sodobnih parlamentarnih demokracij še vedno vidi pomembno ustavnopravno vrednoto omejenega in strogo reguliranega tajnega glasovanja pri najobčutljivejših državnih odločitvah. Tudi morebitna sprememba Ustave Republike Slovenije na tem področju bi zahtevala zelo široko politično soglasje, saj ustava za svoj sprejem in spremembe predvideva dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Zato razprava o tajnem glasovanju ni zgolj tehnično ali proceduralno vprašanje, temveč vprašanje razumevanja same narave reprezentativne demokracije, svobodnega poslanskega mandata in razmerja med politično odgovornostjo ter institucionalno zaščito neodvisnega parlamentarnega odločanja.
***
Bojan Kranjc je nekdanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Mnenja avtorja ne odražajo nujno stališča uredništva.
Res, zakaj tajno glasovanje? Poslance izbirajo volivci na osnovi njihovih stalisc. Volivci imajo pravico vedeti, kako je glasoval njihov poslanec. Ce jim glasovanje poslanca ni vsec, ga ne bodo vec volili. V amersikem kongresu je glasovanje javno. Po zvocniku naznanijo ime kongresnika in tudi, kako je glasoval.
Žal menim, da je tu z mnogo besedami napisano bolj malo.Brez politološkega žargona lahko problematiko (ne)tajnega glasovanja strnemo v dva stavka:
* V primeru javnega glasovanja se poveča pritisk na poslanca s strani stranke (in javnosti)
* V primeru tajnega glasovanja se poveča pritisk v ozadju (izsiljevanja, podkupovanja)
Kaj je bolj problematično, naj vsak sam razmisli.
Kot drugo: v vseh razpravah okrog tega me moti, da se pozablja, da je neprevzemanje glasovnic de facto ekvivalentno njihovemu označevanju.
In komu mar teh volitve. Jasno, le članom prejšnje vlade. V 4 letih od te vlade ni bilo nič oz. samo škoda za Slovenijo, sedaj jih pa moti pikica na glasovnicah. Nikogar pa ne moti izpad sistema v času splošnih volitev.
Zgodilo se bo nekaj velikega, je napovedal Logar. In res!
Za Logarja se je zgodil velik korak k slovenski demokraciji.
Po zadnjih informacijah so organi stranke potrdili vstop Demokratov v Janševo koalicijo.
In kaj še preostane ta malim….
Ne glede na to, kako je ali še bo določena tajnost glasovanja v državnem zboru, lahko strankarski šef vedno izsili vpogled v izpolnjeno glasovnico. Poslanec, ki v to ne bi hotel privoliti, bi se hitro znašel na listi za odstrel.
Kako tipično za vsakršne populistične politične moraliste in varuhe lepih čednosti,
kot bi zapisal Ivan Cankar,
da se vsi dlakocepsko spotikajo ob porisane glasovnice s pikicami, zvezdicami in krožci,
pa čeprav je bilo z njih mogoče komisiji razbrati nedvoumno voljo volivca,
nihče pa se ne obregne ob nezakonite strankarske prepovedi tajnega glasovanja
in brutalno omejevanje osebnih in poslanskih svoboščin določenih poslancev (SD, Levice).
Prav tako se nihče ne obregne ob javno izrečeno pričakovanje in zahtevo Predsednice RS,
da naj bi ji kandidat za mandatarja že tedne pred glasovanjem pod prisilo predložil “prostovoljne” podpise “svobodnih” ljudskih poslancev,
s katerimi naj bi se poslanci javno predhodno zavezali, kako bodo “tajno” glasovali.
In zdaj menda poslanci “svobode” pripravljajo celo poseben zakon o tajnem
glasovanju,
s katerim bi se hoteli trajno izogniti nadležnim zvezdicam in krožcem in križcem na glasovnicah,
kot da bi bilo mogoče vse predvideti, nadzirati, sankcionirati, …
ter s stem do konca omejiti državljanske pravice in svoboščine
demokratično, legalno in legitimno izvoljenim
odposlancem vsega ljudstva, vseh volivcev –
in ne podrejenih lakajev strankarskih politi-birojev ter njihovih političnih, kapitalskih in kriminalnih interesnih ozadij.
…pa koga še briga to glasovanje….
V NM je cigan pretepel mestnega redarja pri opravljanju službenih dolžnosti.
No, da vidimo zdaj, kako deluje protikriminalni šutarjev zakon v praksi in koliko časa bo minilo od napada, pa do preiskave – tudi hišne ! in obsodbe.
Pa naj o tajnem glasovanju povem tole zgodbo.
V času kipeče demokracije, ko nam je vladala komunistična partija na čelu s priljubljenim tovarišem Titom, smo imeli demokraične volitve in sicer zaradi popolne demokracije smo volili delegate. Seveda skupaj so potem tvorili delegacijo in sicer tako, da je v njej prevladovala partija, celo ustrezna frakcija.
In tako je napočil čas, da sem volil zvezno delegacijo iz Sloveniije. To čast smo imeli delegati občine. Bilo nas je kot trave, saj je vladala vendar demokracija.
Postopek je bil podoben,kot danes. Najprej komisija, potem štetje delegatov in delitev volilnih lističev z zvaznimi delgati. Med njimi je bil Edvard Kardelj.
Bolj ali manj tajno,pred vsem pa sramežljivo smo izpolnili volilne lističe , ki jih je s skrinjo vred sprejela komisija, ki se je zaprla v posebno sobo in štela predsednik pa je pripravil poročilo in ga prečital. Vsi kandidati so dobili 100% glasov, zataknilo pa se je pri Edvardu Kardelju, ki je dobil glas manj. Nastala je grobna tišina in začelo se je iskati zlikavca, ki na listku ni zaokrožil Edvarda Kardelja. Kdo bi bil ta zlikavec? Dobro se je skril in ninče ni mogel ugotoviti, kdo je ta?
Po dolgotrajni popolni tišine in vidni zadergi vodilnih tovarišev, je predsedujoči s knedlom v grlu nadaljeval sejo, ki se je klavrno končala.Ja takšne so bile volitve v demokraciji. Družba se je razšla v poponi tišini in tudi kisik v veliki avli ni popravil
vzdušja.
Takrat sem spoznal, kaj pomeni en sam samcat glas in kaj pomeni tajnost volitev.
Če ne bi bile tajne, bi nepridiprav zaslužil arest.
Ziher si bil ta zlikovec.
Ne, sem se pa prešerno muzal.
Kateri Bojan Kranjc je napisal tole sexpertizo? 🍌
Na guglu jih je kar nekaj. Eden je bil pri SMC, ta drugi je še ena rtv maškara, tretji je neki ultra mendežedžer 😂,…
A ste ziher, da je Kranjc, da ni Krajnc? Ker novinarji pri drugih medijih za iste tipe enkrat pišejo KraNJc, drugič KraJNc…. 😂 Ok, naj bo oboje…👍
Re:… Poslanec je od stranke odvisen le politično,
Torej absolutno odvisen.
Spomnimo se glasovanje za kanclerja Merza, ki je v prvem krogu propadlo. Trajno glasovanje. Potem je bila panika, so se umaknili v ozadje, pretuhtali kdo je bil izdajakec in v drugem krogu je potem slo.
Seveda nihce ni razglabljal o tajnosti ali netajnosti. Bistvena je bila lojalnost.
g.kranjc,piše na dolgo in široko,škoda da ni predlagal ukinitev trajnega glasovanja.Zakaj ga sploh imamo?
….tajnega glasovanja…
Tale Kranjc ali Krajnc glasuje trajno tajno. Da Kranjci ali Krajnci vemo koga voliti!
koga volite ?
let me guess : odrešitelja 😂👍
#kloaka moj dom
#janez jezus cezar-rešenik
Javno je tudi vsako tajno glasovanje ko nekateri ne prevzamejo glasovnic. Tako se ve kako so glasovali. Kaj je tu spornega?
Kaj pa če bi se spoštovani pravni strokovnjak in zaščitnik levičarske demokracije raje resno in pošteno pozabaval z državnozborskimi volitvami, katere skrajni levičerji vedno znova in znova prikrito in v stilu mafije prirejajo in popravljajo povsod tam kjer lahko, kot je bilo to na Gospodarskem rzstavišču, kjer so volilne lističe varovali zloglasni jankovićevi varnostniki. Ampak GR ni bila edina točka zlorabe in prirejanja volilnih rezultatov. Predvsem je zloglasna in skrajnolevičarska ter “nadpoštenjakarska” stranka Levica verjetno že na drugih DZ volitvah prestopila parlamentarni prag na zelo sumljiv način, pa če še 100 x pokvarjeni Zorčič in pravni strokovnjaki tipa g. Kranjc trdijo, da je bilo vse v redu. Volilne prevare so še najmanjši zločin levih komunajzarjev, ker oni so sposobni tudi krvavih zločinov, kot so v novejši zgodovini prirejeni sodni procesi z lažnimi konstrukti, pretepanje upornikov – protestnikov in uboj Krambergerja, ki ga je menda ubil totalni pijanec. To nagnusno laž lahko verjamejo le tisti z IQ tople vode, zagovarjajo pa takšno svinjsko laž lahko le zadrti levičarji, ki so jim življenje brez dela zagotovili skrajnolevičarski kriminalci.
@Rogati
Kaj za enegha hudiča jemljete, da se vam tako fuzla ?
Daj podri planke okoli svojega brloga, da boš spregledal, smo namreč v 21. stoletju in ne v hosti ali na Čebinah. Kljub silnim naporom, predvsem pa ukradenim milijardam € iz državnega proračuna, bodo levičarski fašisti na koncu poraženi, čez kakšnih 10 do 15 let dokončno. Takrat tudi FDV ne bo več v rokah skrajnih levičarjev, morda jo celo ukinejo, saj takšne smrdeče in fašistoidne levičarske teorije v 21. stoletju več ne potrebujemo.
g. rogati, ne pripisujte tega, kar bi sami počeli drugim.
Manjkata samo še predsednik saveza cicibanov in predsednik saveza pionirjev Slovenije in smo skoraj že na koncu vrste vekajočih luzerjev, ki se jim je Stevo zataknil v grlu…
smrk, smrk …