Parkiranje v slovenski prestolnici je postalo že takšen problem, da civilna iniciativa v Štepanjskem naselju zbira podpise za referendum, s katerimi bi zavrnili sprejete rešitve Mestne občine Ljubljana oziroma župana Zorana Jankovića. Pobudniki akcije Parkirišča so naša ocenjujejo, da jim bo do 28. maja ne glede na županove manipulativne izjave, kako da je to v resnici politično motiviran referendum, usmerjen proti njemu, uspelo zbrati potrebnih 11.500 overjenih podpisov.
Toda četudi Janković deluje, kot da ga rezultat najbolj neposredne oblike ljudskega odločanja pretirano ne skrbi, se zdi zadnje dni nekoliko napet. O tem priča tudi otvoritev Savskega športnega parka, kar je le en v seriji dogodkov, s katerimi bo župan do jesenskih volitvah ustvarjal vtis uspešnosti, s čemer naj bi prepričal Ljubljančane, naj mu zaupajo še en, že sedmi mandat po vrsti. Kajti Janković je na čelu Ljubljane že dvajset let, vse od leta 2006, kar je vsekakor eden najdaljših županskih mandatov v Evropi v zadnjih desetletjih.
O nenavadnem dogajanju ob otvoritvi Savskega športnega parka se je na družbenih omrežjih oglasil tudi priljubljeni glasbenik Rok Trkaj, sam “čistokrvni” prebivalec Savskega naselja ali Savca po domače: “Prišel sem pol ure pred dogodkom. Na mizo sem si dal tiskano verzijo Statuta MOL in poslovnika, saj študiram sam ustroj in principe, ki bi morali biti utelešeni v županji ali županu ter ustroju v MOL obče. Kmalu je do mene začelo hoditi nekaj oseb, ki so v precej v vrhu mestne uprave, češ, da me ne morejo zgrešiti in da bi se radi pogovorili.”
Trkaj je opozoril, da se je eden od zaposlenih na Magistratu zelo agresivno obnašal in začel siliti vanj. Ko se je oseba, kot je zapisal Trkaj, naposled umirila, je “precej impulzivno zahtevala sestanek, pa sem rekel, da ta teden ne morem, ker imam koncerte”. Drugi uslužbenec iz Mestne občine pa je začel govoriti, kako je pravzaprav s prenovo Linhartove ceste in parkom vse OK, pa mu je Rok Trkaj odvrnil, da ni bilo ne okrog Linhartove in ne okrog Savskega parka prav nobene razprave z ljudmi, ki tam živijo.
Po kratkem programu in glasbenem nastopu, je na vrsto prišel slavnostni govor gospoda župana. Ki pa je bil kratek. “Kot da ne bi imel preveč energije niti dobre volje. Precej zadržan je bil, tudi raztresen, saj je v enem stavku govoril, da bodo poslušali občane, v drugem pa, da ne morejo zrealizirati dodatnih del”, je zapisal Trkaj. Toda do vrhunca pridemo šele tedaj, ko se je začela precej bogata pogostitev, saj se je tisti trenutek ulilo. Trkaj in njegovi kolegi se očitni niso pustili zmotiti s hrano in pijačo, zato so na veliko nejevoljo še vedno prisotnega župana ljudem začeli razdeljevati letake Parkirišča so naša.
“Veliko nas že pozna in hvala ekipa, da nas vse bolj podpirate, tako iz leve kot iz desne. To je civilna družba in lepo, da se ljudje tega zavedamo. Ob deljenju letakov me je Janković imel malo na očeh, jaz sem ga tudi enkrat pogledal, a vendar, prostor okrog mize, kjer je bil, je postajal vedno bolj prazen, nikogar ni bilo ob njem in postalo mu je sila neprijetno, kako ne, saj se je njegov slavnosten trenutek, vse bolj spreminjal v dejstvo , da so se ljudje vse bolj začeli zanimati za Parkirišča so naša in civilno iniciativo.”
Janković se je očitno res neprijetno počutil, saj je odšel iz prizorišča in sedel v audi s šoferjem, ki ga je čakal v bližini. “Zanimivo, da ni odšel z avtobusom, saj rad poreče, da je alternativa avtomobilom in parkiriščem javni potniški promet”, je ugotavljal Rok Trkaj, ki je zapis zaključil takole:
“Ljudje so na dogodku tudi opazili in mi rekli, da nas je obiskal vodja Balkanskih bojevnikov Dragan Tošić, jaz ga ne poznam, tako da ne morem trditi, da je on, bolj sem poslušal ljudi, kaj imajo za reči okrog parka. Nekateri so mu že nadeli imena kot je Bežigrajski Alkatraz ali Živalski vrt, le s to razliko, da boš moral tukaj plačati za vstop, je bilo slišati šale … Težave so tudi z dostopom invalidov, saj – verjeli ali ne – daljši voziček zaradi nerodnega vhoda sploh ne more priti v park … Tu so še neprimerne klopi brez naslonjala za starejše (bo besedah starejših) in še nekatere rešitve, ki so kratko malo nepremišljene in šlampaste. Ekipi iz MOL sem povedal nekaj pripomb in predlogov, tako da upam, da se uredijo. Ni namen zapisa zlonamernost, zato želim, da bi park služil ljudem, ne na njih. In naučil sem se pomembno stvar, da se z znanjem in potrpežljivostjo ter dobroto pride dlje in je močnejša kot hujskaštvo in da je osnova vseh problemov komunikacijske narave ter samozagledanost v svoj edini prav. MOL komunicira slabo, zato smo tukaj mi kot CILJ – Civilna iniciativa za Ljubljano, da glas ljudi prenesemo tako, da vodstvo sliši. Zato je sklic za referendum prvi tak opozorilni znak, da nekaj ne štima in da je treba začeti delovati subsidiarno in decentralistično, kot piše v Statutu. Iskreno verjamem, da bo Ljubljana po naših pro bono naporih v prostem času začela slišati svoje meščanke in meščane. Nimamo veliko denarja, medijskih pokroviteljev, ljudi na svojih plačilnih listah, tudimo pa se imeti dobro srce in zdravo pamet in vsak dan vse več znanja, vsak pa naj presodi, kaj bolj ceni. Hvala za branje tega dolgega zapisa. Če nas podpirate, pa le oddajte podpis več info na http://parkiriscasonasa.si in se seveda tudi pridružite v iniciative. Hvala!”
0 Komentarjev