Sindikati niso več pravi sindikati, čeprav članstvo še vedno pridno plačuje članarino, a za to dobi bore malo. Prav nenehno odlašanje implementacije novega plačnega sistema je tipičen primer, kako se vladi nikamor ne mudi, ker ima večino sindikatov pod kontrolo in ve, da jih lahko še naprej zavaja, ne da bi se preveč razburili in pripeljali delavce na ceste. Sindikati se med seboj tudi premalo povezujejo, zato postajajo pogajalsko vse bolj šibki. Neoliberalni vladi Roberta Goloba je uspelo razbiti sindikate in jim odvzeti moč, tako kot je na vrhuncu neoliberalizma Margaret Thatcher v Veliki Britaniji uspelo razbiti tamkajšnje sindikate in potem uvesti močan neoliberalni princip vladanja. V vladi Roberta Goloba lahko delajo z sindikati, kar hočejo.