Odločitev Evropske unije, da bo več deset milijard evrov finančne pomoči črpala iz lastnega zadolževanja, ne pa iz zamrznjenega ruskega premoženja, kaže na previdnost evropskih držav, ko gre za formalnopravne odnose na mednarodnem finančnem trgu. Evropa, ki je vse manj pomemben globalni igralec, se je zavedla, da je njen manevrski prostor omejen, rusko-ukrajinska vojna pa že nekaj časa problem evropskega kontinenta. Američanov, Kitajcev, Indijcev in držav globalnega juga, ki v Združenih narodih predstavljajo večino svetovne populacije, ta vojna zanima izključno kot poslovna priložnost za prodajo orožja.
Zato so opazovalci zdaj vse bolj zmedeni. Po eni strani je retorika evropskih voditeljev še vedno ostra in do Rusije nepopustljiva, po drugi strani pa si EU očitno ni upala Rusiji pobrati zamrznjenega premoženja in ga uporabiti za financiranje ukrajinske obrambe. Še pred tednom, dvema smo slišali generalnega sekretarja zveze NATO, kako nas svari, da smo “naslednja tarča Rusije”, kako bo Putin, če pade Ukrajina, napadel Evropo. Besede so se zdele radikalne celo za najbolj goreče podpornike Ukrajine. Zakaj takšna panika? Se je Rutteju “utrgalo”, ali pa ve nekaj, česar javnosti še niso razkrili?
Morda pa kakšne posebne skrivnosti v resnici. Morda so evropski voditelji z Evropsko komisijo vred zgolj hudo zmedeni, zaradi česar si Evropska unija v zadnjih letih v bistvu sama koplje jamo, naj gre za zeleni prehod, ki sem ga nekoč označil za novo transmisijo nemškega nacizma, klimatske spremembe, ogljični odtis ali t.i. odpornost. Vse to so puhlice, prazne fraze, s katerimi oblastne elite zadnja leta “naslavljajo” ključne dileme našega časa. Vsekakor pa zmaga strah pred Rusi oziroma ultimativno dejstvo, pred katerega so nas postavili: Putin nas bo napadel.
Ampak zakaj? Po kakšni logiki bi nasilnež, znan po tem, da si upa lotiti le šibkejših, zdaj napadel precej močnejšega od sebe? Rusija, ki v štirih letih ni sposobna vojaško poraziti Ukrajine in ki šele zdaj končno začenja čutiti zahodne sankcije, naj bi se lotila Evropske unije oziroma kar Nata, ki je v vseh pogledih močnejši in superiornejši? Čeprav tu ni prav nobene logike, domala vsi evropski voditelji ponavljajo isto mantro. Pred tem so nas več kot tri leta prepričevali, da je vojaška pomoč Ukrajini ključna za varnost Evrope, zdaj pa je Rusija že tik pred tem, da nas napade. Kot da se vladajoče elite v Evropi ne zavedajo, da bo takšno manipuliranje z javnim mnenjem pripeljalo do vzpona skrajno levih in skrajno desnih strank, ki edine nasprotujejo oboroževanju in ustvarjanju vojne klime. Backfire, pravijo temu Američani; kdor v nečem pretirava, tvega nasprotni učinek.
+++
Vojna v Ukrajini postaja hudo neugodna za večino evropskih vlad, ki se imajo za zmerne ali celo liberalne in ne podlegajo levim in desnim populistom. Te zdaj poleg Rusiije sponzorirajo tudi Američani, saj Združenim državam ekonomsko in politično močna Evropa ne ustreza, obenem pa si ne morejo privoščiti nadaljevanja ukrajinske vojne ali celo njene razširitve. Zaradi tega je Donald Trump ob odobravanju Vladimirja Putina sestavil okvirni načrt za konec najhujše vojne v Evropi v zadnjih 80-ih letih. Načrt, ki predvideva konkretne koncesije Rusiji, legalizira agresijo in Rusijo postavlja v položaj zmagovalca. Nekakšna nova Jalta? Za Ukrajino bi bil takšen razplet hud šok, saj so jim vodilni evropski politiki več kot tri leta zagotavljali, da ne bodo dopustili, da Putin legalizira, kar je nezakonito pridobil.
Toda v mednarodnih odnosih velja ena sama resnica: večje ribe jedo manjše. Če Evropska unija meni, da mir z Rusijo ni možen, ker vztraja pri okupaciji petine ukrajinskega ozemlja, potem bo morala sama vojaško posredovati in napovedati vojno Rusiji. Američani tega gotovo ne bodo storili, brez njih pa je paraliziran tudi Nato. Seveda je to zmaga za Putina, ki ga projekt Evropske unije nikoli ni posebej navduševal, vendar ga tudi ogrožal ni. Preokupiral ga je Nato, o širitvi katerega je ruski avtokrat že na varnostni konferenci v Münchnu leta 2007 odkrito povedal, kaj si misli. Če danes posodobljena ameriška zunanja politika – povzema jo denimo nova strategija nacionalne varnosti (National Security Strategy) – ugotavlja, da se ZDA ne splača več investirati v Nato, Evropska unija pa je za Washington tako ali tako zavožen projekt v zatonu, potem imamo Evropejci resen problem. Največjega po letu 1945! Brez ameriške vojaške in obveščevalne podpore Ukrajina ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da je le vprašanje časa, kdaj bo Zelenski popustil in pristal na sporazum, ki mu ga bo sestavila Trumpova ekipa, v kateri so ključni nepremičninski magnati, BlackRock in Wall Street. Mirovni sporazum za Ukrajino bo v resnici določal, kdo ima največje koristi od povojne obnove, predvsem pa od njenih naravnih bogastev, redkih zemelj na vzhodu, ki so tudi eden od glavnih razlogov za ameriška prizadevanja po čimprejšnjem končanju vojne.
V resnici gre zgolj in samo za denar. Ne le za izjemne zaloge redkih zemelj, nad katerimi imajo trenutno monopol Kitajci, ampak tudi za nekaj sto milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja na Zahodu, ki bi ga naj porabili za financiranje obnove Ukrajine, potem ko je Evropska unija ugotovila, da si ga za oboroževanje Ukrajine vseeno ne upa potrošiti. Vendar pa je bistvo v razpolaganju s temi sredstvi v ameriškem nadzoru. Trumpovi pogajalci so to že nekajkrat izpostavili: pri obnovi Ukrajine bodo glavni oni. Evropa se bo tako obrisala pod nosom. Končanje vojne je sicer le del širšega projekta zbliževanja jedrskih velesil, v katerem ni ne Evropske unije ne Kitajske. Nobenega dvoma ni, da je azijska velikanka osrednja točka prihodnjega konflikta, Združenim državam pa bi zavezništvo z Rusijo zelo olajšalo obračun s Pekingom.
+++
Američani in Rusi so v preteklosti že sodelovali, bili so zavezniki v II. svetovni vojni, med hladno vojno pa v glavnem ideološki nasprotniki. Toda v tistem času ni bilo samoumevno niti zavezništvo med ZDA in Zahodno Evropo oziroma med stalinistično Sovjetsko zvezo in maoistično Kitajsko. Transatlantsko zavezništvo je pošteno skrhala sueška kriza leta 1956, kitajsko-sovjetsko ideološko partnerstvo pa se je končalo v šestdesetih letih, potem ko je bilo jasno, da je na kupu komunističnega gnoja prostora le za enega petelina. Kdor danes ocenjuje odnose med temi (štirimi?) centri moči, mora upoštevati vse zgodovinske okoliščine. Nikjer ni rečeno, da je zavezništvo med Moskvo in Pekingom večno. Kot tudi nihče ne more zagotoviti, da med ZDA in EU že kmalu ne bo prišlo do hudega političnega ali gospodarskega spora.
Obstaja celo realna nevarnost, da zaradi Ukrajine razpade Nato in odnosi med ZDA in EU padejo na najnižjo točko v novejši zgodovini. Primerjave z Jalto, kjer so leta 1945 določili bodoče meje v Evropi, niso zlovešče le zato, ker gre za mesto na Krimu, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija, ampak predvsem zaradi simbolike. Pred 80. leti so o usodi poražene Nemčije odločali trije zmagovalci – Roosevelt, Churchill in Stalin, zadnje tedne pa se v Moskvi in v Miamiju za zaprtimi vrati in brez predstavnikov uradnih državnih institucij, torej napol zasebno pogovarjajo le še Američani in Rusi. Evropske unije ni več, Ukrajina se je znašla v vlogi poraženke. Bi bil lahko scenarij še slabši za prihodnost demokratične in svobodne Evrope?
Evropa pod vodstvom globalističnega Bruslja že desetletja dela etnični in kulturno-civilizacijski samomor. Konfrontacija z Rusijo je sprožila tudi najedanje ekonomske substance Evrope. Če se Washington odloči za bolj radikalno konfrontacijo s Kitajsko, Bruselj pa se pridruži temu, bo to pomenilo toliko kot ekonomski samomor Zahoda. V tem primeru se bomo soočili s padcem proizvodnje oziroma BDP, ki se bo meril v dvoštevilčnih odstotkih.
Ekonomska kriza pa postane katalizator tudi političnih in socialnih napetostih, ki v multikulturni družbi lahko pripeljejo tudi do nasilja. Zametke tega lahko vidimo v nekaterih evropskih mestih, kjer so no-go cone, ki jim vlada kriminalno podzemlje. Ob stopnjevanju nasilja je možna rešitev samo policijska država ali pa pogreznjenje v Divji Zahod.
Rusija bo preživela. EU po vsej verjetnosti ne. Ne zaradi napada Rusije, ampak zato ker bo implodirala, podobni kot Rimski imperij.
Nostradmus Press
Ma va lo a pigla in der culo.👍
Dezerterović,
La verità brucia!
@Babiću
Ste že kaj ukradli danes ?👍
…komentar na Siolu. Ruski vohunski šef pravi da so načrtovan napad na eEvropo rusi prenesli iz leta 2030 na 2027. To se da razumeti, da bodo celotno Ukrajino porazili naslednje leto. Kar kaže zbiranje ogromnega vojaškega potenciala v Belorusiji. Ni treba biti vojaški analitik da se da razbrati, da bodo Ukrajino odrezali od evropskih držav in s tem od vojaške pomoči. Bog se jih usmili.
Putin seveda bo napadel, ker mora. Iz njegove pozicije gledano. Najbolj neumno bi bilo imeti tako veliko sr.. samo zato, da bi si prisvojil nekaj tako bednega kot je Ukrajina.
Napadel ne bo edino, ce ne bo mogel.
Napadel ne bo edino, ce ne bo mogel.
_________
Gotovo. Verjetno je zbral vse politične, ekonomske in vojaške alkimiste, da mu povedo, kako naj 145-milijonska nacija premaga 500-milijonsko Evropo, ki ima vsaj 10x višji BDP.
PK, prodajaš globalistične gnile bučke, uvožene direktno iz degeneriranega Bruslja, ki vidi edino rešitev za vse svoje zgrešene politične, ekonomske in vojaške poteze v stopnjevanju konfrontacije z Rusijo. Najlaže je vladati prestrašenim in neinformiranim ljudem.
…komentar na Siolu. Ruski vohunski šef pravi da so načrtovan napad na eEvropo rusi prenesli iz leta 2030 na 2027.
________
Ha, ha, ha… Če misliš koga napasti, mu to seveda poveš najmanj leto vnaprej, da se lahko pripravi na tvoj napad. Rusi pa bodo v tem času uvozili par deset milijonov vojakov, ki bi jih potrebovali za napad na Evropo, z Marsa.
Kdo si izmišlja te neumnosti? Če bo kdo koga napadel, bo Evropa napadla Rusijo. Merz, Macron, Starmer, Rutte, Leyenova in Kaja Kallas komaj čakajo na to. Problem je edino v tem, da jih bodo lastni ljudje poslali na smetišče zgodovine, kar se že vidi v množičnih protestih v Franciji in Nemčiji zoper vojno z Rusijo.
Siol ???
hahahaha
Tam vsak dan objavljajo pravljice za opranoglave bedake.
Naslednji prosim:
ne preskakuj vrste !
Strašenje z vojno je isto kot strašenje z parkelni ,če verjameš.
Komunistična Evropska elita ,k kateri pripada tudi naš golobnjak je izglasovla ,da bomo vojno in obnovo v Ukraini plačevali Evropejci ,kot jo nebi že dosedaj, samo da bo zdaj uradno.
Zlizanost Evropske leve elite z Putinom je pač realnost in dokler bodo vodili Evropo bo iz dneva vdan še slabše, Veliko bolj pa me SKRBI zlizanost naših SLOVENSKIH Putinovih plačancev ,ki bodo na naslednjih volitvah naredili vse da vstane Golobnjak z priveski kot je Resnica in novi stranki
G.Erjavca in G. Prebeliča na oblasti. Zato bo zatiranje in obračunavanje z SLOVENSKIMI
POMLADNIKI krvavo in strahovito. Vsi ki podpirata Komunistični Rusofilski revolucijonarni režim se vprašajte ali bo Slovenija ,preživela še en njihov mandat.
Po moje bi bili po 2.L tam kot Grčija pred desetletjem in Venezuela danes. Izbira je vaša.
No ja, ni videti kaksne evropske leve elite na oblasti.
Zlizana je edino slovenska leva elita z evropsko desnico, ker je pragmaticna in noce lulati proti vetru.
Tovariši,en rum za pogum !👍
Kot kaže, spoznanje, da se je svet spremenil iz unipolarnega v multipolarnega, še ni zares prodrlo v zavest zahodne javnosti. Zahodni politiki in mediji se obnašajo tako kot tisti liki v risankah, ki stopijo čez rob prepada in še nekaj časa lebdijo v zraku, da bi nato strmoglavili, ko se zavedo, da nimajo več tal pod nogami.
Pred Zahodom sta samo dve opciji, ali priznanje nove realnosti in gradnja miroljubnih odnosov z državami Brics in sploh z globalno večino, ali nova hladna vojna Zahoda proti tako rekoč vsemu svetu.
Trump kot domnevno najmočnejši politik Zahoda, ki pa mu za ovratnik diha Netanjahu s svojimi interesi, vodi precej dvoumno politiko: Na eni strani se prodaja za mirovnika, na drugi strani izvaja ekonomske sankcije in carinsko vojno ter rožlja z orožjem. Slednje je vidno tako v Ukrajini kot v odnosu do Irana, Venezuele, tudi Kitajske.
Trump precenjuje ameriško gospodarsko in vojaško moč. Še vedno deluje na podlagi ideologije o ameriški izrednosti (exceptionalism) in nepogrešljivosti (indispensability). Svet se je uprl tej fašistoidni ideologiji, Amerika pa nima realnih vzvodov, da bi s silo pokorila ves svet, kljub stotinam vojaških baz na vseh kontinentih. Te baze so v bistvu relikt iz unipolarnega obdobja, ki se je nepovratno izteklo. So samo nepotreben strošek, ki siromaši ameriško prebivalstvo, razen seveda, če Amerika in Zahod ne odločita za novo hladno vojno proti državam Brics, kar pa bi bilo največja zgodovinska napaka, ki jo Amerika lahko stori po koncu unipolarnega obdobja.
Novi red je v evoluciji,veliko prezgodaj za realne ocene.
Nova industrijska revolucija je realnost zaenkrat.👍
Wolfgang Munchau
Danes zjutraj se veliko olepšuje (KAMUFLIRA).
Sporazum o sekvestraciji (KRAJI) je resnično mrtev.
EU bo 90 milijard evrov za Ukrajino plačala iz lastnega žepa.
Zdaj, ko je na kocki denar EU, se diplomacija že začenja spreminjati.
Macron je sinoči dejal, da bi se morala EU ponovno povezati s Putinom.
Vojno hujskanje v EU je bilo v veliki meri denarna iluzija – drugi ljudje so plačevali zanjo (ZDA).
Zdaj, ko mora EU za svoja usta staviti svoj denar, pričakujte, da boste slišali veliko več ljudi, ki pozivajo k miru.
Alo babiću
Za konfiskacije in razlastitve (rope in kraje) ostajate v kloaki “svetovni prvaki”.
Nacionalizacija denacionaliziranega.👍
#najboljšinasvetu
No ja, se eden ali dva vec takih kot ste vi, se niso “ljudje”. V nobenem pogledu.
PROF. JOHN MEARSHEIMER, ameriški politolog:
“Nikoli si nisem mislil, da bom v svojem življenju priča koncu ameriške pomorske premoči, a se je zgodilo v samo 72 urah prejšnji mesec in večina Američanov se še vedno ne zaveda, kaj smo izgubili. Ruske vojne ladje so izvajale vaje s pravim ognjem ob obali Venezuele, medtem ko so ameriški rušilci nemočno opazovali iz mednarodnih voda. Toda tukaj je šokanten del: te ruske ladje so ščitile hipersonične raketne sisteme, ki so sposobni uničiti vsako plovilo ameriške mornarice v krogu 500 milj od Karibov. Prvič po letu 1823 je tuja vojaška sila vstopila na zahodno hemisfero.
Tri dni. Toliko je potreboval Putin, da je razbil Monroejevo doktrino. Toda tisto, kar Washington najbolj plaši, je to, da smo to nočno moro ustvarili sami. Naj vas popeljem v tistih 72 ur, ki so spremenile vse. Prva ura: obveščevalno poročilo, ki je pretreslo Washington. Bil sem v svoji pisarni, ko me je poklical moj kontakt iz Pentagona s tresočim glasom: John, to moraš takoj videti. 20 minut kasneje so satelitski posnetki pokazali ruska plovila, ki se približujejo venezuelskim vodam. Obveščevalni podatki so potrdili namestitev operativnih hipersoničnih raket Cirkon, križarskih raket Kalibr in protiladijskih sistemov P-800 Oniks vzdolž venezuelske obale. Moja prva misel je bila nejevera. Druga pa spoznanje: to je bila kubanska raketna kriza v obratni smeri, le da smo bili mi tisti, ki smo dobili šah-mat.
Do poldneva je vsak ameriški pomorski poveljnik na Karibih prejel tajno poročilo. Ruski raketni sistemi so bili operativni z dosegom 300 milj. USS Gerald R. Ford, naša najnaprednejša letalonosilka s 4.600 dušami na krovu, je bila ranljiva za orožje, ki udari hitreje, kot se lahko naša obramba odzove. Desetletja sem preučeval vojaško strategijo, a še nikoli nisem videl ameriških pomorskih častnikov, da bi se na tak način soočili s svojo smrtnostjo. 75 let so naše flote plule s popolno samozavestjo. Ta samozavest je v trenutku izpuhtela. To ni bila nenadna ruska agresija. To je bila predvidljiva strateška napaka.
Ko se je začel drugi dan, se je moskovska strategija izkristalizirala. Vsaka sankcija, ki smo jo uvedli, je Venezuelo potisnila v ruski objem. Vsak poskus državnega udara je okrepil njihovo partnerstvo z Moskvo. Vsako zamrznjeno premoženje je povečalo odvisnost od alternativnih zavezništev. Putin je igral igro na dolgi rok. Medtem ko smo se mi osredotočali na gospodarsko dušenje, je on gradil strateško integracijo. Medtem ko smo mi izvajali maksimalen pritisk, je on ponujal maksimalno podporo. Rusija je dosegla tisto, kar Sovjetski zvezi nikoli ni uspelo: stalno vojaško prisotnost na ameriški polobli s privolitvijo gostiteljice. Porabili smo bilijone za obrambo Evrope pred rusko ekspanzijo, medtem ko je Rusija vzpostavila raketne sisteme 1.200 milj od Floride.
Spoznanje, ki je spremenilo vse. Do popoldneva drugega dne so obveščevalni podatki naslikali srhljivo sliko. Tu ni šlo samo za Venezuelo. Podobne ruske namestitve so se pripravljale za Kubo, Nikaragvo in Bolivijo. Soočili smo se s koordiniiranim protiameriškim zavezništvom na našem dvorišču. Vsaka članica zavezništva je imela isto zgodbo: narodi, ki jih je Amerika sankcionirala ali destabilizirala, so našli drug drugega in se začeli ščititi. Tega zavezništva nismo preprečili. Ustvarili smo ga. George Kennan je opozarjal, da bo širitev Nata najbolj usodna napaka ameriške zunanje politike. Njegova napoved se je uresničila na Karibih.
Ameriška pomorska doktrina je postala zastarela. Hipersonične rakete, ki potujejo z Mach 5 z nepredvidljivimi potmi, bi lahko premagale našo obrambo. Letalonosilke, hrbtenica ameriške moči, so postale potencialne krste. Inštruktorji na pomorski akademiji so tiho prepisovali učne načrte. Prvič po Pearl Harborju so ameriške pomorske operacije zahtevale obsežno oceno tveganja v vodah, ki smo jih nadzorovali dve stoletji. Mladi častniki, ki so se pridružili s pričakovanjem, da bodo projicirali moč po vsem svetu, so se zdaj soočili z možnostjo, da bi njihove ladje lahko postale plen sofisticiranega orožja.
Preobrat je bil globok. Ruska vojaška sredstva so trajno nameščena na ameriški polobli in Washington ne more storiti ničesar, ne da bi tvegal globalno vojno. Monroejeva doktrina ni samo umrla. Bila je usmrčena z natančno vodenimi izstrelki. ”
Vir: Powering Tomorrow, YouTube kanal
Nadaljevanje od zgoraj:
“Ko so se ti trije dnevi zaključili, sem strmel v obveščevalne fotografije ruskih raketnih izstrelkov na venezuelskih tleh. Vzporednica z letom 1962 je bila natančna. Vloge so se zamenjale. V kubanski raketni krizi je ameriška jedrska premoč prisilila Sovjete k umiku. Danes je ruska hipersonična prednost povzročila, da je ameriški pomorski umik bolj verjeten.
Za razliko od Kennedyja leta 1962 nismo imeli nobene moralne avtoritete, da bi zahtevali odstranitev raket. Mi smo postavili orožje na ruske meje s širitvijo Nata. Zakaj ne bi mogla Venezuela gostiti ruskih raket, usmerjenih proti Miamiju? Logika je bila identična. Transformacija je bila neizogibna posledica obravnavanja mednarodnih odnosov kot igre z ničelno vsoto, kjer ameriška dominacija zahteva podreditev vseh.
Venezuela ima največje zaloge nafte na svetu. Desetletja so ameriške korporacije kovale ogromne dobičke. Nato se je Chavez odločil, da mora venezuelska nafta koristiti Venezuelcem. Caracas je postal tarča gospodarskega vojskovanja, namenjenega zamenjavi režima skozi trpljenje. Sankcije so bile katastrofalne po zasnovi. Venezuelsko gospodarstvo se je skrčilo za 75 %. Bolnišnice so ostale brez zdravil. Hrana je postala redka. Bolton je odkrito izjavil, da je naš cilj ‘pripraviti gospodarstvo do kričanja’.
Namesto zamenjave režima je naš pritisk Venezuelo potisnil v trajno zavezništvo z nasprotniki. Rusija, Kitajska, Iran in Kuba so našli skupni cilj: preživetje spričo ameriške prisile. Mreža, ki smo jo prisilili v obstoj: vsaka država, ki smo jo sankcionirali, je postala potencialna zaveznica naših sovražnikov. Vsaka vlada, ki smo jo poskušali destabilizirati, je našla zavetje v alternativnih sistemih. Svojih nasprotnikov nismo izolirali. Prisilili smo jih, da se povežejo med seboj.
Rusija je zagotovila vojaško in energetsko strokovno znanje. Kitajska je ponudila gospodarsko integracijo in alternativne finančne sisteme. Iran je delil tehnike za izogibanje sankcijam. Skupaj so ustvarili ekosistem, kjer je preživetje mogoče brez ameriške odobritve. Venezuela je postala kronski dragulj te mreže upora. Dokaz, da tudi na ameriški polobli obstajajo alternative ameriški prevladi.
Ruske hipersonične rakete niso primitivno orožje iz sovjetske dobe. Ti sistemi potujejo z nemogočimi hitrostmi, sledijo nepredvidljivim potem in nosijo bojne glave, ki so sposobne onesposobiti naša največja plovila. Nadzorujejo morske poti, ki jih je Amerika obvladovala generacije. Vsaka letalonosilka deluje v senci orožja, zasnovanega za lov na ameriško pomorsko moč. USS Gerald R. Ford predstavlja vrhunec ameriške pomorske tehnologije. En sam uspešen udarec bi lahko ubil več Američanov kot 11. september.
Vojaške posledice so pretresljive, a psihološki vpliv je morda še pomembnejši. 75 let je bila ameriška pomorska premoč nesporna. Naša samozavest je izvirala iz tehnološke premoči in geografske izolacije. Ta samozavest je zdaj razbita. Ameriški pomorski častniki morajo načrtovati operacije ob predpostavki, da bi njihove ladje lahko postale tarče. Lovci so postali plen. Zgodovinska vzporednica, ki bi nas morala strašiti: leta 1962 je Kennedy svet pripeljal na rob jedrske vojne, da bi odstranil sovjetske rakete s Kube. To smo upravičevali s sklicevanjem na varnost poloble. Tuja vojaška grožnja v naši soseščini je bila nesprejemljiva. Danes je Rusija vzpostavila točno takšne grožnje in uporabila našo logiko za njihovo utemeljitev. Če širitev Nata do ruskih meja služi zahodni varnosti, potem ruska širitev do ameriških meja služi ruski varnosti.
Razlika med letoma 1962 in 2024 je v tem, da je Kennedy podedoval kubansko krizo, medtem ko smo mi ustvarili venezuelsko s premišljenimi političnimi odločitvami. Nepredstavljivo vprašanje: to nas pripelje do vprašanja, ki ga nihče v Washingtonu ne želi postaviti. Kaj če se ameriška globalna dominacija končuje ne zato, ker so naši sovražniki postali močnejši, ampak zato, ker smo jih mi naredili močnejše s svojimi lastnimi dejanji? Vsaka sankcija, ki ni prinesla zamenjave režima, je razkrila meje naše gospodarske prisile. Vsaka vojaška grožnja, ki je nismo mogli uresničiti, je pokazala našo nepripravljenost na žrtve. Vsaka diplomatska zahteva, ki je bila prezrta, je spodkopala našo verodostojnost. Putin ni premagal ameriške moči. Preprosto je razkril, da je ameriška moč že premagala samo sebe s strateško preobremenjenostjo in diplomatskimi napakami.”
Nadaljevanje od zgoraj:
“Pot naprej: ruske rakete v venezuelskih vodah ne bodo izginile. Nobena količina sankcij jih ne bo odstranila. Noben diplomatski pritisk ne bo prepričal Putina, da jih umakne. Obstajajo zato, ker smo ustvarili pogoje, zaradi katerih so postale nujne za venezuelsko preživetje in privlačne za rusko strategijo.
Edina pot naprej zahteva opustitev iluzij, ki so ustvarile to krizo. Venezuela ne bo razpadla zato, ker mi tako hočemo. Rusija se ne bo umaknila, ker mi to zahtevamo. Monroejeva doktrina ne bo obnovljena s silo. Potrebujemo temeljito ponovno oceno tega, kaj ameriška varnost dejansko zahteva.
Resnična varnost ne izvira iz nadzorovanja drugih. Izvira iz tega, da si spoštovan, ne pa da se te bojijo. Prava moč se ne kaže skozi prisilo. Kaže se skozi sposobnost ustvarjanja odnosov, v katerih zmagata obe strani. Na Karibih ni šlo samo za namestitev raket. Šlo je za trenutek, ko so se posledice politike velesile vrnile nazaj. Označile so konec ameriškega unipolarnega trenutka in začetek nečesa veliko nevarnejšega: multipolarnega sveta, kjer lahko druge sile izzovejo ameriško hegemonijo z uporabo naših lastnih zgodovinskih precedensov proti nam.
Vprašanje ni, ali to predstavlja konec ameriške moči. Vprašanje je, ali smo se sposobni prilagoditi svetu, kjer ameriške preference ne postanejo avtomatično globalna realnost. Putinova šahovska poteza na Karibih nas sili v soočenje s tem vprašanjem, če to hočemo ali ne. In ura še vedno teče.”
@influencer – zopet kvasiš neumnosti preko drugih. Na videz deluje vse logično, a to je utvara. Zakaj? Zato, ker znanost (katerakoli), tudi naravoslovne vede ne delujejo tako, da lahko predvidijo kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Tudi naključja (katerakoli) hitro preidejo v ne-naključja. Tako kot ni naključje, da je morala stara in nova Rusija postati diktatura z diktatorji in vojaško ideologijo pred vsemi ostalimi. Nekaj primerov.
Nato je v v svojem prostor-času bil videti smiseln, danes v tem prostor-času se vidi kot napaka. Še huje – tudi ekonomija ni prava znanstvena veda, zato so se odločitve v tistih prostor-časih videle smiselne, danes vidimo, da so se ušteli.
Ne znanstveniki, ne znanost in ne politiki in politična ideologija ne morejo GLEDATI V PRIHODNOST, da bi s pomočjo teh simulacij ravnali pravilno. Dokaz.
Če bi obstajala zgolj ljubezen – ne bi spoznali sovraštvo in obratno, kajne? To, kar tukaj resnično drži pa so zakonitosti vzrokov (pozitivnih in negativnih) in posledic (pozitivnih in negativnih). Če bi obstajal zgolj mir – ne bi spoznali tudi vojno in obratno, kajne? Prav tako se katerekoli NAPAKE delijo na naključne in ne-naključne. Da zaključim: Znanost, torej dogodki in informacije niso sposobne gledati v prihodnost. Nekoč bo morda znali, ta trenutek pa še ne! Primer.
Zdravniki iz srednjega veka so se ravnali po tedanjih vedenjih in znanjih – današnji zdravniki se ravnajo po moderni medicini, a tudi ta bo v prihodnosti nadgradila to sedanjo. Zakonitost so kontinuirana zaporedja dogodkov in informacij, razni naključni preskoki, kjer greš recimo iz osnovne šole na fakulteto pa so zgolj naključja. Lep dan.
P. S. Je pa zanimivo brati ta tvoja čreva. Še en dokaz.
Zakaj je Kitajska uvedla svoje petletke zaradi katerih je moralo umreti na milijone Kitajcev? Zakaj ni Kitajska preskočila to obdobje in takoj prešla na današnjo stopnjo moderne Kitajske? Zato, ker v tistih časih ni bilo današnjih znanj in vedenj!
Ta Zaletena iz UE Kranj pravi ,da se ni zaletela. 👍
#podkupninovustavo
PAULO NOUGERIA BATISTA Jr., brazilski ekonomist, nekdanji izvršni direktor IMF in ustanovni član Nove razvojne banke v Šanghaju:
“Pred tremi dnevi sem prejel nujen klic iz Frankfurta. Klical je višji vodja tveganj v eni največjih nemških bank. Njegov glas se je tresel. “Paolo, prihajajo po naše rusko premoženje. Moskva to obravnava kot finančno vojno in mi izgubljamo.”
Naslednjih 48 ur sem preživel ob klicih po vsej Evropi in ugotovil sem, da je Evropa pravkar naredila eno najbolj katastrofalnih napačnih presoj v moderni finančni zgodovini. Naj vam povem, kaj se v resnici dogaja, ker novice o tej zgodbi ne poročajo, in ko bodo, bo že prepozno. Maja 2024 je Evropska unija sprejela odločitev, ki je bila na papirju videti razumna. Ne bi zasegli glavnice zamrznjenih ruskih rezerv, bi pa zaplenili obresti, približno 3 milijarde dolarjev letno, in jih nakazali Ukrajini. Tako bi finančno kaznovali Rusijo in ohranili nekakšen pravni videz. EU je mislila, da je to pametno. Vzeti ruski denar, ne da bi ga tehnično ukradli, financirati Ukrajino brez praznjenja evropskih proračunov in pokazati moč brez prestopa meje neposredne zaplembe. Toda Evropa je pozabila nekaj temeljnega o finančnem vojskovanju. Ne gre za to, kdo naredi prvo potezo, gre za to, kdo preživi protipotezo.
In ruska protipoteza je uničujoča. V 72 urah po objavi EU je Moskva izdala odlok. Za vsak evro, ki ga Evropa zapleni iz ruskega premoženja, bo Rusija zaplenila enakovredno vrednost evropskih podjetniških deležev v Rusiji. Ne naključnih zaplemb, temveč kirurško maščevanje, natančno umerjeno, da se ujema s tistim, kar je vzela Evropa. Tukaj je tisto, kar je briljantno. Rusija ne grozi, da bo vzela vse. Grozijo, da bodo vzeli točno 105 milijard dolarjev, kolikor znaša nakopičeno zamrznjeno premoženje plus obresti. Nič več in nič manj. Popolna simetrija.
Naj vam pokažem, kaj to pomeni v praksi. Volkswagen ima v Rusiji za 3,5 milijarde dolarjev operacij, tovarn, dobavnih verig in prodajnih salonov. Raiffeisen banka ima 2,8 milijarde, Danone 1,2 milijarde. Tu so še Shell, BP, Societe Generale, Unilever. Skupna izpostavljenost evropskih podjetij v Rusiji presega 200 milijard dolarjev. Rusiji ni treba vzeti vsega. Vzeti morajo le 105 milijard in zelo skrbno izbirajo, katera podjetja bodo tarča.
Govoril sem s korporativnim pravnikom, ki dela za veliko nemško avtomobilsko podjetje. Povedal mi je nekaj srhljivega. Rekel je, da je Moskva prek posrednikov poslala sporočilo. Sporočilo se je glasilo: Vaša vlada je vzela naš denar iz političnih razlogov, zdaj mi jemljemo vaš denar iz istih razlogov. Povejte svoji vladi, naj ponovno razmisli. V tem je genialnost strategije. Rusija ne napada neposredno evropskih vlad. Napada evropska podjetja. In ta podjetja zdaj napadajo lastne vlade, zahtevajo dogovore, odškodnine in preklic zaplembe premoženja.
Evropa ni izračunala naslednjega: ko vlade zasežejo državno premoženje, je strošek političen, ko pa Rusija zaseže podjetniško premoženje, je strošek ekonomski. Ekonomski stroški pa imajo svoje interesne skupine: delničarje, delavce, dobavitelje in celotne regije, odvisne od teh podjetij. Volkswagen v Nemčiji zaposluje 40.000 ljudi, katerih delovna mesta so odvisna od ruskih operacij. Raiffeisen ima vlagatelje po vsej Avstriji, Danone ima tovarne v Franciji. To niso abstraktne izgube. To so resnični ljudje, ki se soočajo z resničnimi posledicami. In ti ljudje sprašujejo svoje vlade: Zakaj ste žrtvovali naše službe za financiranje Ukrajine? Zakaj plačujemo za ta konflikt?
Evropa ugotavlja, da ima finančno vojskovanje domačo ceno in ta cena postaja neznosna. Naj vam povem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, ker imam vire v Evropski komisiji in tam vlada panika. Evropski uradniki se poskušajo mrzlično pogajati z Moskvo, iščejo izhod, ponujajo kompromise in predlagajo mehanizme za razveljavitev zaplembe, ne da bi izgubili obraz. Toda Moskva ni zainteresirana za kompromis. Moskvo zanima simetrija. Rusko stališče je preprosto: Vzeli ste naših 105 milijard dolarjev, mi vzamemo vaših 105 milijard. Ko vrnete naše, vrnemo vaše. Popolna enakovrednost. Brez pogajanj, brez srednje poti. In Evropa nima dobrih možnosti. Če prekličejo zaplembo, so videti šibki, Ukrajina izgubi sredstva, celoten režim sankcij pa deluje votlo. Če pa vztrajajo pri zaplembi, so žrtvovana evropska podjetja, delovna mesta so izgubljena in politična podpora Ukrajini se sesuje. To je past, v katero je stopila Evropa. Misli so, da kaznujejo Rusijo, dejansko pa so Rusiji dali vzvod nad evropsko notranjo politiko.”
Vir: The Strategic Voice, YouTube kanal
Ruskega premoženja EU NI ZASEGLA.
Brazilec je lanski sneg.👍
hahahaha, zdaj se KRAJA in ROP imenuje ZASEG !
Ja, če ukradeš Rusu.
“nije govno, nego se pas usro”
Za konfiskacije in razlastitve (rope in kraje) ostajate v kloaki “svetovni prvaki”.
Nacionalizacija denacionaliziranega.👍
#najboljšinasvetu
ruse, srbjance in tebe je treba samo =bat
Brazilec je svoj video objavil pred dokončno odločitvijo evropskih politikov o zasegu ruskih sredstev . Video jasno pokaže, da so evropska podjetja pritisnila na svoje vlade, zato so se politiki streznili.
Razumi, če moreš.
Vox populi,vox udbae.
Takle (še zmeraj) mate.👍
Vsi analitiki obravnavajo Rusijo, kot velesilo, ki bo odločala o usodi Ukrajine, Evrope in celo sveta.
Rusija je propadla država, ki nima več ne finančnih, še manj pa drugih zalog. Edino, kar jo dela velesilo je atomski arzenal, ki pa je vprašljiv. Ali je Rusija sploh sposobna uprabiti atomsko bombo? Proti komu?
Vsak dan vojne v Ukrajini je položaj Rusije bolj kritičen. Ukrajinci dokazujejo, da so nadmočni in da na celi črti zmagujejo.
Rusija in Putin pa se ne srečujejo samo z vojaškimi propblemi, bitveno hujši so gospdarski problemi. BDP je v prostem padu, inflacije ne morejo zajeziti in Rusi tonejo v revščino z katere izhoda ni.
Ukrajinci dosegaje vedno večje uspehe z napadi na rafinerije, ko Rusom onemogočajot rgovanje z nafto, razen tega pa napadi hromijo gospdoarstvo in civilno prebivalstvo, ki zmrzuje v neogravanih domovih.
Najbolj boleća za Putina pa so izgube žive sile, s katero napada Ukrajino. Dnevno izgiblja vsaj 1.000 vojakov, za katere je vse manj nadomestila.
Popolnoma se je izjalovila ofenziva. Vojska ni dosegla zadanih ciljev in odlikovanja gerelaov je čista propaganda .
Rusiji so dnevi šteti in večji problem bo nastal, ko bo Rusija bankrotirala in propadla, kot pa napad Rusije na Evropo.
Zavedati se je potrebno, da je Rusija kolos,ki bo za obnovo terjal na tisoče milijard, ki jih nitiEvropa, niti Amerika nimata.
Kdo bo naslednji gospodar Rusije, je bistveno vprašanje danešnjega časa?
Vse ostalo so čenče, ki ne koristijo nikomur.
Pozabil si dodati: Baba Vanga Press
Še nisi opazil, da je EU kot Troja, ki je podrla obzidje, da je spravila v mesto lesenega konja v katerem so bili skriti Grki, ki so nato planili iz njega in skupaj s drugimi Agamemnovimi četami, ki so vdrle skozi luknjo v obzidju, premagali Trojo.
Samo vprašanje časa je, kdaj bo Evropa propadla, kot je propadel Rimski imperij. Rusija bo preživela.
Nostradamus Press
Da Evropa v mednarodni politiki zelo malo velja, je empirično pokazalo dogajanje ob razpadanju Jugoslavije in vojni v Bosni ter kasneje na Kosovu pred 30 leti. Obakrat so se morale vmešati ZDA, da je bil za silo narejen red. Evropske države so imele tu povsem navzkrižne interese.
Zgodba se je v veliko večjem obsegu ponovila v Ukrajini pred štirimi leti. Tudi tu so evropski voditelji veliko filozofirali, a malo naredili, pomoč Ukrajini je bila relativno skromna. Celo toliko se niso potrudili, da bi se Evropa začela bol oboroževati. šele ko je Trump začel rohneti, da REvrope ne bo branil, se je začelo razmišljanje o krepitvi evropske obrambe. A dlje od razmišljanja še ni prišlo. In tudi v tem primeru, nekatere evropske države po tihem držijo s Putinom, kot so nekoč z Miloševićem. Jasno je, da se posledično Putina ne da ustaviti, splohpotem ne, ko je z njim začel politično trgovati še Trump.
Več kot očitno se bo zadeva končala s hudim ukrajinskim porazom in izgubo njenega ozemlja. To bi znalo prinesti nepregledne slabe mednarodne posledice. 60-letni okupaciji nekaterih palestinskih ozemelj in 50-letni okupaciji dela Cipra, okupaciji dela Gruzije se bo očitno pridružila še okupacija velikega dela ukrajinskega ozemlja.
Kdaj bo na vrsti Slovenija? S svojobrezbrižnostjo do lastnih obrambnih sposobnosti, ki jo generirfajo domači levaki, kar kliče k prihodu nekoga, ki ima še vedno ozemeljske težnje do dela našega ozemlja.
Po precedensu bo aMadzsrdka vzela Prekmurje, Italija Primorsko in Hrvati Belo krajino. Edino Avstrijci ne bodo vzeli nicesar, ker so ze s Korosko stalno ene tezave😂
Italjani vzeli ćefurjad na sociali ?
Težka bo.👍
Jasno je, da se posledično Putina ne da ustaviti, splohpotem ne, ko je z njim začel politično trgovati še Trump.
_____
Logika, da te kap. Rusija se brani na svojem pragu pred imperialistično Ameriko, oddaljeno tisoče kilometrov od Ukrajine, vmes pa je še ogromen ocean. Amerika je hotela postati globalni hegemon, kar pomeni, da je bila Rusija ob začetku križarske vojne Nata zoper njo glavna ovira na poti do ameriške globalne dominacije.
Medtem, ko se je Amerika/Zahod ukvarjal z Rusijo, pa se jim je za hrbtom pojavil kitajski zmaj, ki je za vselej razblinil ameriške sanje o globalni dominaciji. Svet se je multipolariziral, Trump pa je spoznal, da je Rusija pretrd in prenevaren oreh, ki mu lahko eksplodira v obraz, in je sklenil, da se umakne. Evropski politiki, ki so si obetali zgodovinsko revanšo zoper Rusijo na ramenih ZDA in delitev plena (spremembo meja v škodo Rusije!), pa se zdaj, ko se Amerika umika, obnašajo kot otroci, ki so izgubili priljubljeno igračo.
Evropski politiki so neverodostojni in svetohlinski pajaci, ki nas s svojim veličinskim kompleksom in nerealnimi pretenzijami utegnejo dejansko spraviti v vojno z Rusijo. Čim prej bi jih bilo treba poslati na smetišče zgodovine, ker so realna nevarnost za Evropo in ves svet.
Lažeš !
Kakor v Ukrajini, so ravno evropske države ščuvale ene in druge narode v Yugi, da je prišlo do spopadov.
S tem so se pohvalili celo Nemci.
Enako počnejo EU agencije danes v Moldaviji, Gruziji. ..
»Najvišja diplomatka EU Kaja Kallas je dejala, da poziva države, naj se ne pogajajo z Rusijo. Ko vaša najvišja diplomatka ne verjame v diplomacijo, je verjeten izid vojna,« je opozoril Glenn Diesen, profesor, Norveška, na X.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v petek dejal, da bi bilo koristno, da evropske države nadaljujejo dialog z Vladimirjem Putinom .
„Luda kuča“
hahahaha
Trio adijo, Uršula von der Leyen, Kaja kallas in Roberta Metsola, so na svojih pozicijah izključno zato, ker so voljne lutke bruseljske globoke države. O njihovih sposobnostih vodenja politike je škoda izgubljati besede.
LJUDJE, BEŽITE, PUTIN NAS BO NAPADEL!
Večja kot je laž, bolj ji ljudje verjamejo. Kdo je to rekel, raje ne napišem.
Ravno obratno se lahko zgodi: da bo Nato napadel Rusijo.
Poljska, Finska, Švedska, Nemčija, Francija, Velika Britanija… vsi imajo zgodovinske zamere do Rusije še od časov carske Rusije do Sovjetske zveze, ko je Moskva večkrat krojila evropske meje v nasproju z interese zahodnih sil.
Širjenje Nata proti vzhodu, po koncu hladne vojne, ki se očitno nikoli ni zares konačala, kljub obljubi Gorbačovu ob privolitvi za združitev obeh Nemčij, da se Nato ne bo razširil niti inčo proti vzhodu, je bil oziroma je nič drugega kot poskus revizije izida 2. svetovne vojne. Cilj Nata je bil in je še vedno spraviti Rusijo na kolena na podoben način kot je Zahodu uspelo zlomiti Sovjetsko zvezo. Toda SZ je bila ohlapna povezava, kjer so bile vzhodnoevropske države bolj okupacijska cona Rusije kot prostovoljna, organsko povezana skupnost. medtem ko so ruske federalne enote, kljub temu, da jih sestavljajo številne etnične skupnosti, veliko bolj organsko povezane med sabo, kot je bila SZ.
Ameriški puč v Ukrajini in sproženje državljanske vojne zoper rusko manjšino prek marionetne vlade v Kijevu, sta bila nič drugega kot past, s katero je Zahod želel Moskvo zaplesti v izčrpavajočo vojno, ki naj bi odplaknila Putina in spravila Rusijo na koleno. Po scenariju naj bi Rusija bila razkosana na najmanj tri dele in sicer evropski, srednjeazijski in sibirski del. Ob tem bi seveda poravnali zahodne meje Rusije v skladu z željami in interesi članic zveze Nato. Kaliningrad bi spet pripadel Nemčiji, Poljska bi si vzela nazaj ozemlja, ki so bila med obema vojnama poljska, zgodovinsko pa že spet ruska…
Skratka, ob tem, ko se Nato svetohlinsko sklicuje na nesprejemljivost spreminjanja evropskih meja, je imel oziroma še vedno ima sam ves čas v mislih natančno to: razbitje Ruske federacije in spreminjanje meja v škodo Rusije. Hillary Clinton je v vlogi Obamove zunanje ministrice s tem v zvezi jasno in glasno izjavila , da ima Rusija prevelik kos svetovnega kopnega, da bi ga lahko obdržala samo zase. Bolj jasno namer agresivne ameriške in zahodne politike v odnosu do Rusije ni mogla izraziti. Zato je Zahod odklanjal vsakršen dialog z Rusijo in je zavrnil vse ruske pobude za sklenitev dogovora o medsebojnih varnostnih zagotovilih.
Sporazuma iz Minska, sklenjena leta 2014, ki naj bi končala ukrajinsko krizo, nista bila nikoli uresničena, ker je Nato to preprečil, čeprav sta bila glede na današnje pogoje zelo velikodušna, saj bi Ukrajina obdržala Donbas. Po osmih letih neuspešnih poskusov za diplomatsko rešitev, se je Rusija odločila za vojaško intervencijo, da je ustavila genocidno vojno nad rusko manjšino v Donbasu in z namenom preprečiti vstop Ukrajine v Nato.
Po skoraj štirih letih vojne je jasno, da Nato ni uspel zlomiti Rusije in da je poražen v svoji posredni vojni zoper Rusijo na ramenih žrtvovane Ukrajine. Trump je prvi zahodni politik, ki je to spoznal in je zatrobil k umiku. Očitno je ocenil, da je tveganje jedrske vojne z Rusijo s pretnjo medsebojnega uničenja samomorilsko in nesmiselno glede na strateške interese Amerike v Vzhodni Evropi.
Toda evropski politiki kot so Rutte, Leyenova, Merz, Macron, Starmer itd. se še vedno igrajo z noro mislijo o splošni vojni z Rusijo, ki utegne biti zadnja, ker bi z veliko verjetnostjo prinesla medsebojno uničenje.
Če evropska politika v doglednem času ne bo prišla do spoznjanja, da je edina realistična pot naprej sklenitev mirovnega sporazuma z Rusijo ob upoštevanju tudi ozemeljskih posledic vojne, ki jo je načrtno izzval Zahod z namenom podreditve Ruisje, je možna tudi eskalacija vojne, lahko celo nehotena zaradi kakega nepredvidenega incidenta vzdolž rusko-evropske meje.
Voditelji CK EU, ki so na povodcu orožarske industrije in elit, ne bodo priznali poraza. Kot podgane so se ujeli v tunelsko past. Naprej ne gre, nazaj so „gotofi“.
Enako je z voditelji držav EU, na čelu s koalicijo voljnih, ki odgovornost za nesposobnost vodenja in propadanje svojih držav, krivijo Rusijo.
Drug problem je ta, da Zahodna Evropa od nekdaj gleda na Ruse (in Slovane) zviška, kot na manjvredni narod. Zaradi te nadutosti in podcenjevanja so bili vedno tepeni.
Sramotno se imperialističnim Zahodnjakom hlapčevsko slinijo konjušarji in ritolizi z Balkana.
Ene dva dni pred napadom na Ukrajino so tudi Rusi na vse usta trdili, da oni nikoli ne bodo napadli. In se sedaj trdijo, da je Ukrajina njih napadla. Kadar so pa se bolj slabe volje, smo jih pa kar mi napadli.
In ker ste vi iste sorte tic, boste se kaj dodali😂
Kdor ima nekaj intelektualne in moralne integritete je v štirih letih vojne v Ukrajini že lahko pgruntal, zakaj je do te vojne prišlo in da je zanjo kriv Zahod, ki si je prek posredne vojne z Rusijo v Ukrajini obetal razbitje Ruske federacije.
Verniki zahodne propagande pa bodo do onemoglosti ponavljali propagandne fraze, ki je kujejo zahodni propagandni štabi.
Se je Rutteju “utrgalo”, ali pa ve nekaj, česar javnosti še niso razkrili? Rutteju se ni utrgalo, javnost pa že ve: Putin je nor, nor podobno kot so nori vsi diktatorji. In še, Putin nima kaj izgubiti, saj je izgubil že vse, le da tega ne ve.
Če je Putin po tvoje nor, je Rusija kljub temu še vedno jedrska velesila, ki lahko uniči Zahod. Trump se je odločil za detant z Rusijo, ker je ocenil, da zaradi Donbasa ni vredno tvegati 3. svetovno vojno in jedrsko kataklizmo.
Kaj pa predlagaš ti, ki nisi nor?
Predlagam, da še enkrat prebereš, mogoče boš ugotovil, da je norost tvoja izbira.
Očitno nimaš odgovora na jasno vprašanje in pleteničiš.
k norim spada tudi “naš” golob!
Torej,denar ni problem,denarja ni.👍
Vsaj nekaj bi lahko dojeli vsi fanatični podporniki ameriškega imperializma in sicer, da Amerika ni več edina globalna supersila, da se je svet multipolariziral, kar pomeni, da so časi ameriške globalne dominacije nepovratno mimo. To priznava tudi Trumpova Bela hiša v svoji novi Strategiji nacionalne varnosti.
Lekcija posredne vojne Zahoda zoper Rusijo na ramenih Ukrajine, žrtvovane za ameriške imperialistične geopolitične interese, je dovolj pomenljiva in jasno kaže, kaj pomeni vojna. Ta vojna je namreč povzročila tektonske geopolitične in geoekonomske premike – v škodo Zahoda. Evropa se deindustrializira zaradi previsokih stroškov energije in zaradi splošnega nestabilnega okolja, ki ga povzroča nevarnost eskalacije vojne v Ukrajini in finančni stroški le-te.
Amerika izgublja prednosti, ki jih imela iz naslova dolarja kot svetovne valute. Države povezave Brics in globalne večine se pospešeno preusmerjajo od dolarja k domačim valutam in zlatu. Ustvarile so alternativen mednarodni plačilni sistem in svojo banko za financiranje razvoja s sedežem v Šanghaju. Ta banka ne pogojuje kreditov s političnimi zahtevami, kot to počneta IMF in WB.
Konflikt Zahoda s Kitajsko pa bi imel še bistveno hujše posledice kot konfrontacija z Rusijo. Kitajska je danes glavni svetovni proizavjalec industrijskega blaga za široko potrošnjo in velik uvoznik zahodnih proizvodov. Če bi se trgovska menjava med Zahodom in Kitajsko ustavila ob morebitni vojni, bi to povzročilo splošno pomanjkanje številnih stvari, začenši od oblačil in obutve, ki jih Zahod komaj še proizvaja. To pa velja še za marsikaj drugega, vse do na primer ladij. Življenjski standard bi se drastično znižal.
Lahkotno govorjenje, kot da je vojna s Kitajsko neka neizbežna in benigna zadeva, je skrajno kratkovidno in naivno. Ta vojna bi pomenila za več desetletij konec sedanjega obdobja blagostanja in obilja, kakršnega v zgodovini še ni bilo.
Kakor kaže, Slovenija vse manj sodi v EU. Kar poglejte primitivnega župana Ljubljane. Slovenija mu kot država sledi. Zato se ne sekirat. Bodite veseli: predvolilne bonbončke vam širokogrudno talajo. Kaj bo jutri…….
Takih korupcij kot se gredo EU elite na čelu s PRIMITIVNO Laydro, svet v svoji zgodovini še NI videl.
Edino slepi in opranoglavi še verjamejo tej neizvoljeni kliki.
Ko je Zoki napovedal ponovno kanditaturo, so se začeli napadi z leve in desne.
“””Podkupovanje na neznanem kraju, na neznani način in ob neznanem času.”””
Slovenska narodna.
Dežela babićev 👍
Pa kaj želiš s tem povedati, da je jankovič v slovenski korupciji nepomemben ?
ali so ti samo naročili, da zapelješ temo drugam …
Italija ima 60 milijonov državljanov, pa veliko vrst mafije.. ampak kaj takega, kar uspeva zokiju, bi tam že nekaj let sedel!!
Elektro robertinjo , je pa pred volitvami zatrjeval, kako bo izkoreninil korupcijo v Sloveniji…
Objema se pa z najmočnejšim profesorjem korupcije Zokinac,
AH, res zmeraj bolj drži, da je s Slovenijo vse OK , sam Slovence je treba zamenjat !!
Modri vlak I MARŠ NA DRINU !!
Tam bi fasal 20 let najstrožjega skoraj srednjeveškega režima.
Koliko let je fasal Berlusconi, ki je svojčas podkupil celotno italijansko politiko??
In koliko let so dobile starodavne italijanske bogataške rodbine, ki so v Italiji nekaj takega kot naši strici iz ozadja: nedotakljiv sloj patricijev, ki vlada iz zakulisja.
Berlusconijeva desna roka Dell’Utri je odsedel 10 let ,Ciancimino (župan palerma) tudi toliko ali še več,Toto Riina je zgnil v zaporu,na seznamu najbolj iskanih jih trenutno manjka ene par ,ki jih še niso ujeli.👍
Desna roka milijarderja je še vedno njegova najemna delovna sila, ne nek ključen faktor.
Ostali, ki jih omenjaš, mislim, da so mafijci in še to ne največje ribe med njimi.
Za italijansko črno plemstvo (rodbine Massimo, Colonna, Pallavicini…), ki iz ozadja vodijo Rim in Italijo že stoletja, pa zgleda, da še nisi slišal. Tudi ne boš veliko slišal, ker so medijsko nevidni tako kot na primer dinastija Rotschild …
@pandurbebo
Ugotavljaš ,da tam 1945 niso imeli komi revolucije.
Gradovi in Palače so v funkciji.👍
Pignatelli je recimo precej ugledna rodbina.😁
Na tvojo žalost si le nevzgojen in neveden prostak. Misliš, da je zmerjanje neka “višja kvaliteta”. Med primitivci že mogoče, Med ostalimi ljudmi je to pritlehno in zavržno.
Ne stojte se hecat, ljudje, stvar je resna.
Bi bil lahko scenarij še slabši za prihodnost demokratične in svobodne Evrope?
______
Evropa kar sama ukinja svojo “demokracijo” prek politične korektnosti, prek cenzure in prek sistema nadzora svojih provinc, ki ga kani še okrepiti prek nadzora vseh digitalnih komunikacij in prek obveščevalne službe, ki bo zbirala podatke o sleherniku v EU.
Svojo svobodo oziroma suverenost pa je Evropa oziroma njen korumpiran politični razred prostovoljno predal globalistični eliti, ki vlada Zahodu iz Washingtona, ki mu vlada Tel Aviv.
Zgodovina se očitno piše čisto na novo.
Ampak to zatrjujejo tisti, ki imajo spomin zlate ribice.
Kmalu bo konec vojne med Rusijo in Ukrajino. Rusi kopičijo svoje sile v Belorusiji. Z vso silo bodo udarili ob zahodni Ukrajinski meji in jo odrezali od zahodne pomoči. Nato bo lahko samo opazovalec ob Poljski in Romunski meji. Druga varianta je da se vmeša v vojno. Tisto se bo zgodilo kar sta se s Trumpom dogovorila za zaprtimi vrati. Pozdravljeni tjavariši v Kopru. In mi Slovenci v Sibiriji…
A je to analiza butalskih modrecev pod vaško lipo??
Samo dve možnosti sta:
prva: da klafnaš neumnosti ob morju dostopnih dejstev, podatkov in resnic, moraš imeti sprane možgane, čez pa Šmarnico in šnops
druga: provociranje (v cilju…)
Nobenega dvoma ni, da je azijska velikanka osrednja točka prihodnjega konflikta, Združenim državam pa bi zavezništvo z Rusijo zelo olajšalo obračun s Pekingom.
_____________
Neverjetno s kakšno lahkoto avtor operira s trditvijo, kot da gre za resnično dejstvo, čeprav zanj ni nobenih empiričnih dokazov, ker se nanaša na prihodnost. Zahod si je polomil zobe že v vojni z Rusijo, ki ima BDP na ravni Teksasa, v bližnji prihodnosti pa naj bi Washington kar “obračunal s Pekingom”, kot da je to neka Grenada, pri čemer ZDA niso mogle premagati niti Afganistana, ene od najrevnejših držav na svetu. In Moskva bo kar obrnila hrbet Pekingu, potem ko jo je Zahod skušal razbiti in razkosati?!
Kitajska je moderna, tehnološko super-razvita država z vojsko, ki lahko uniči v morebitni vojni tudi ZDA na njenem ozemlju. Ima dovolj jedrskih bomb in raket, ki lahko dosežejo ZDA, kar zagotavlja vzajemno uničenje, s tem pa odvrača vojno med državama, dokler ostajamo v polju racionalnosti. In obračun ZDA s Kitajsko naj bi bil kar samoumeven?
Zakaj bi sploh lahko prišlo do konflikta med Kitajsko in ZDA? Zaradi obrambe demokracije na Tajvanu? Prazen izgovor. Cilj Amerike ni obramba Tajvana, še manj njegove demokracije, saj je Amerika zrušila že celo vsrto demokratičnih režimov, temveč bi bil njen cilj prek morebitne vojne na Tajvanu ustaviti skokovit kitajski gospodarski razvoj, ki ogroža ameriški globalni primat. Za ta cilj bi bila Amerika pripravljena žrtvovati tudi Tajvan na enak način, kot je žrtvovala Ukrajino z namenom podreditve Rusije. Toda izzvanje vojne s Kitajsko za Tajvan bi bila sila tvegana operacija, veliko bolj tvegana kot je izzvana vojna z Rusijo na ramenih zlorabljene Ukrajine, saj je Kitajska neprimerno močnejša država kot Rusija v demografskem, gospodarskem in vojaškem pogledu.
Zadnja stvar, ki si jo Kitajska želi, je vojna z Ameriko oziroma z Zahodom. Njen cilj je trgovanje z Zahodom, ne vojna. Lahko pa Amerika kadarkoli izzove vojno s Kitajsko, če bi skušala Tajvan dokončno odcepiti od Kitajske in ga osamosvojiti kot samostojno državo. Vsem znano stališče Kitajske je, da bo v tem primeru branila Tajvan, ki je formalno-pravno del Kitajske. Ampak vojni hujskači najraje tolčejo po bobnih v ritmu vojaških koračnic, ki vodijo milijone v smrt.
Če bo morda res prišlo do konflikta s Kitajsko, ki ga bo sprovocirala Amerika ob pomoči množice zahodnih vojnih hujskačev, vključno s slovenskimi, ki podprejo vsako vojno Amerike zoper kogarkoli, bodo taisti vojni hujskači rekli, da je Kitajska odgovorna za konflikt, kot da Kitajska hlepi po recimo Floridi ali Kaliforniji.
To, kar kaniš sam, moraš pripisati nasprotniku, je že davno svetoval Machiavelli v svojem Vladarju, ki že stoletja odraža ekspanzivno in militaristično miselnost Zahoda. Slovenci kot majhen narod, za povrh brez svoje države, sicer nismo nikoli imeli nekih geopolitičnih apetitov, kvečjmeu so drugi imeli tovrstne apetite na naš račun, ampak zdaj, ko smo del vsemogočnega (kao) Zahoda, se lahko napihujemo in prav po butalsko mimogrede “obračunamo tudi s Kitajsko”.
No ja, g. Steinbuch, niste analizirali kaj Putin z zmago v Ukrajini pridobi?
Namrec, zaradi zmage si nakoplje zelo dolgo izolacijo s strani EU. To je bistveno drazje kot dobicek iz razbite Ukrajine.
Povsem logicno je, da je za Putina Ukrajina le en korak, resnicni nasprotnik je zdruzena EU. Zato je cilj razkosanje EUja. Cisto slucajno pa je to tudi ameriski cilj. Ocitno se vsi bojijo nadaljne centralizacije Evrope.
Peter Klepec ti si posebljenje metafore o godbi na Titaniku, ki je igrala še tudi potem, ko je bila do kolen v vodi.
Rusija hoče, da Ukrajina ne vstopi v Nato in da se ustavi derusifikacija Ukrajine, ki je bila historično stoletja del Rusije. Zdaj po štiriletni vojni, v kateri je Rusija izgubila stotisoče vojakov, pa hoče obdržati tudi Donbas, kar prvotno ni bil njen cilj. Zahod in Ukrajina z njim sta vojno izgubila in zdaj se morata sprijazniti z ozemeljskimi izgubami, ki so logična posledica politike Zahoda.
Cilj Nata je bil ves čas ekonomsko in vojaško zlomiti Rusijo ter jo razbiti in razkosati. Nerazsodni politiki tipa Rutte, Merz, Macron, Starmer itn. še vedno upajo, da se bo to zgodilo, pri čemer pozabljajo, da tega filma ne bodo videli, ker bo Rusija v skrajnem primeru uporabila jedrsko orožje, kar lahko pomeni samo medsebojno uničenje.
Rusofobija je med evropskimi vodilnimi politiki dosegla raven nacistične judeofobije, kar pomeni, da so evropski politiki in njihovi somišljeniki šli daleč izven polja racionalnosti v polje čistega fanatizma in avanturizma. Zgodovina nas uči, kaj se zgodi, ko v politiki prevladajo strasti, da ne rečem norost. Nacistična Nemčija je “čudovit” primer fanatizma ponorele države oziroma nacije. Problem je v tem, ker je Evropa, vključno z Nemčijo, že pozabila lekcijo 2. svetovne vojne. Trdobučneži pa morajo lekcije ponavljati.
Primer fanaticnega nacista ste vi osebno.
Ha, ha, ha… Jaz pa nacist?!
Ja, v tvojem fantazijskem Lažisvetu že mogoče.
Na podlagi tvojih agresivnih umotvorov , ki jih tu ustvarjaš, si ti sam zelo blizu te opredelitve.
Ukrajina je bila historično prav toliko ruska, kot je bila Slovenija historično nemška. Pravzaprav je bila Slovenija nemška veliko dlje. Tudi pri nas je po letu 1918 prišlo do degermanizacije Slovenije. To ni pomenilo, da je bila nemščina prepovedana, temveč le, da ni bila glavni uradni jezik. Podobno je bilo v Ukrajini, tam je bila do leta 1991 glavna ruščina, po osamosvojitvi Ukrajine pa so logično začeli potiskati v ospredje ukrajinščino.
O zlomitvi ali celo razkosanju Rusije pa prav nobeden ne razmišlja.
Andrej Muren, nepoznavalsko poenostavljaš komplicirane zadeve. Preden pišeš stvari, ki ne držijo, malce pogooglaj.
Slovenci nismo Germani in smo bili dejansko pod njihovo okupacijo. Ukrajinci so se etnogenetično razvili iz istega slovanskega prednika kot Rusi in Belorusi. Rusi so bili precej časa pod mongolsko okupacijo, Ukrajinci pa so bili pod poljsko, litovsko in avstrogrsko okupacijo. To je nekaj takega kot razlika med Slovenci in Hrvati, ki smo bili prvotno eno slovansko ljudstvo, iz katerega sta se razvila dva naroda, ker smo Slovenci bili upravno pod Avstrijo, Hrvaška pa pod Ogrsko nadvlado.
Ideološko razlaganje zgodovine je precej neverodostojno početje, podobno alkimiji.
kar zadeva uničenju Rusije pa obstajajo strateški dokumenti in izjave zlasti ameriških politikov. Nepoznavanje dejstev ne pomeni, da jih ni.
Rusofobija je med evropskimi vodilnimi politiki dosegla raven nacistične judeofobije, kar pomeni
——–
Strah pred Rusi ni nikoli prevelik.
Poljski predsednik vlade Tusk je napovedal, da bo Evropa zagotovo naslednja tarča in cilj ruskega osvajalskega tirana,
če države EU z vsemi možnimi sredstvi aktivne skupne obrambe in odvračanja
ne ustavijo ruskega proti-pravnega imperialističnega osvajanja v Ukrajini.
In Tusk nikakor ni niti “desničar” niti “nacionalistični separatist”.
Svet EU je sicer na silo in za silo kratkoročno sprejel skupno zadolžitev članic EU za nujno nadaljnjo podporo in pomoč vojaško napadeni in delno začasno zasedeni Ukrajini (namesto sporne porabe “zamrznjenih” ruskih finančnih rezerv v Belgiji),
a prvič so iz pričakovanega konsenza članic EU demonstrativno in operativno izstopile kar tri separatistično trdoglave in trmoglave srednje-evropske članice: Madžarska, Češka in Slovaška.
Zanimivo in pomenljivo je, da so se objektivno in skrajno egocentrično-pragmatično na “rusko” stran “nagnile” vlade v treh državah,
ki so doživele v zgodovini po 2. svetovni vojni najhujše množično nasilje in teror
vsemogočne in vsenavzoče sovjetske komunistične partije,
sovjetske Rdeče armade in sovjetskih partijskih tajnih služb
ter izdajalskih pomagačev iz lastnih lakajsko podrejenih komunističnih partij (Madžarske in Češkoslovaške).
Preko omenjenih treh interesno podrejenih držav srednje Evrope ima Putinova ekspanzionistična imperialistična politika nenadoma široko odprta vrata na Balkan in olajšan dostop do Jadranskega morja (in Sredozemlja).
Točno tako, v resnici gre zgolj in samo za denar. In enako je v Sloveniji.
Prismode rusofili nabijajo kot enegha od glavnih razlogov za napad na Ukrajino približevanje NATO_a njenim mejam. Pa so s to vojno povzročili dve novi članici NATO_a na svoje meje.
A pričakujemo napad na Finsko in Švedsko ?
Ali je to kar kar pleteničijo naši rusofilčki zgolj prismodarija v njihovem arzenalu konstantnega nabijanja.
🥱