Ključnik: Trump
Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Zadnje izjave Donalda Trumpa o možnosti izstopa Združenih držav iz Nata so v Evropi znova sprožile val negotovosti. Takšne izjave sicer niso povsem nove, vendar je njihov politični in strateški učinek danes bistveno večji kot v preteklosti, saj je svet vstopil v obdobje povečane nestabilnosti, v katerem so varnostna zavezništva pomembnejša kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Ključno vprašanje zato ni več le, ali bodo ZDA res izstopile iz Nata. Morda je še pomembnejše vprašanje, kakšen Nato sploh lahko obstane v razmerah, kjer ameriška zavezanost ni več samoumevna. Nato se torej spreminja, vprašanje pa je, ali se je Evropa pripravljena spremeniti skupaj z njim.

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

V soboto zjutraj je nekje v Iranu potekal sestanek najvišjih funkcionarjev teheranskega režima. Izraelski Mosad je sicer poznal natančen čas, lokacijo pa le približno. Če bi izraelske rakete zadele cilj, bi z enim samim zamahom odsekali vse ali vsaj večino glav, ki upravljajo z nekdanjo Perzijo. Iranska oblast je resda preživela prvi dan vojne, vendar je izgubila vse zaveznike. Izrazi solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki prihajajo od vsepovsod, tudi iz Slovenije, nimajo nič skupnega s podporo režimu. Ajatole so trenutno najbolj osovraženi ljudje na planetu. In tudi osamljeni, saj so jih na cedilu pustili vsi, ki so jih lahko. Iran je vojno že izgubil.

Volitve pred volitvami oziroma hibridna državljanska vojna po slovensko

Volitve pred volitvami oziroma hibridna državljanska vojna po slovensko

Ne glede na to, da bodo volitve šele 22. marca, je v Sloveniji volilna kampanja v polnem teku, tudi zato, da se stroški strank in njihovih podpornikov lahko skrijejo izven obveznih predvolilnih računov. To delajo vsi, ne glede na barvo, razlika je samo v brutalnosti in brezsramnosti. Je pa ob vseh komunikacijskih domislicah potrebno izpostaviti precej patetični ponovni poskus levega pola na temo “samo, da ni Janša”, temu so prek “neodvisnega” Ustavnega sodišča spet dodali še partizane in domobrance (primer Rupnik iz zgodovinskega predala), saj je nesposobnost in koruptivnost te vlade težko skriti samo za smešnim kričanjem o domnevno prihajajoči desni diktaturi in zaplinjanju ljudi.

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Trump je sprožil svojo prvo malo vojno, v kateri so specialci zajeli venezuelskega “narkosocialista” in ga v pižami skupaj z ženo odpeljali v New York, kjer ga čaka bojda pošteno sojenje. Rusi in Kitajci so protestirali, zaradi lepšega. V resnici pa ne Putin ne Ši nimata nič proti Trumpovem razkazovanju sile v ameriški soseščini. Putin mu je kvečjemu sporočil: “Welcome to the club”. Zdaj so Američani v očeh Kremlja že tovariši in te nove okoliščine spreminjajo tudi perspektivo na vojno v Ukrajino. Ta nesrečna dežela je namreč v “ruski predsobi”, torej globoko v interesni sferi Kremlja. Takoj, ko je Donald Trump to priznal Vladimirju Vladimiroviču, sta se lahko objela in ugotovila, da sta iz istega testa. Zdaj je na vrsti še tretji nasilnež, da pokaže, če je iz pravega testa. Z nestrpnostjo torej pričakujemo kitajsko invazijo na Tajvan.

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Obstaja nevarnost, da zaradi Ukrajine razpade Nato in da odnosi med Ameriko in Evropo zdrknejo na najnižjo točko v novejši zgodovini. Primerjave z Jalto, kjer so leta 1945 določili bodoče meje v Evropi, niso zlovešče le zato, ker gre za mesto na Krimu, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija, ampak predvsem zaradi simbolike. Pred osemdesetimi leti so o usodi poražene Nemčije odločali Roosevelt, Churchill in Stalin, zadnje tedne pa se v Moskvi in v Miamiju za zaprtimi vrati in brez predstavnikov uradnih državnih institucij, torej napol zasebno pogovarjajo le še Američani in Rusi. Evropejcev ni več, Ukrajina pa se je znašla v vlogi poraženke. Je scenarij za prihodnost demokratične in svobodne Evrope lahko še slabši?

Budimpešta, nesrečni simbol evropske izdaje*

Budimpešta, nesrečni simbol evropske izdaje*

V madžarski prestolnici Budimpešti so 1994 štiri jedrske države podpisale memorandum, s katerimi so Ukrajini, ki se je takrat podobno kot Belorusija in Kazahstan odpovedala svojemu jedrskemu arzenalu iz časa Sovjetske zveze, zagotovili ozemeljsko nedotakljivost in nespremenljivost njenih meja. Skratka varnost, saj so vodilne jedrske države in obenem tudi članice Varnostnega sveta Ukrajini s podpisom podelile varnostne garancije, da je nobena od podpisnic ne bo napadla, potem ko se je prostovoljno odrekla jedrskemu orožju.

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Preživeli smo dogodek, ki je resda presegal vsakoletno modrovanje Blejskega strateškega foruma, a bržkone še zdaleč to ni bil “najpomembnejši zunanjepolitični dogodek v zadnjih desetletjih”. Srečanje voditeljev devetih sredozemskih članic Evropske unije od Portugalske do Cipra, na katerem sta bila še vse manj priljubljena predsednica Evropske komisije in jordanski monarh Abdulah II., je pač bilo, gostiteljica pa je bila letošnja predsedujoča skupini MED9, torej Slovenija. Kaj več se v Portorožu ni zgodilo niti nihče ni pričakoval, da se bo.

Zaradi vojn v Gazi in Ukrajini smo pozabili na Sudan

Zaradi vojn v Gazi in Ukrajini smo pozabili na Sudan

Medtem ko Gaza in Ukrajina še vedno prevladujeta v zahodnih medijih, pa se drugod po svetu dogajajo prav tako hudi konflikti, na katere nismo pretirano pozori, opozarja J. Scott Younger. V mislih ima predvsem v Sudanu, ki ga uničuje državljanska vojna med vlado in uporniki, pri čemer obe strani oskrbujejo rivalske države Bližnjega vzhoda. Nemirno je tudi v Mjanmaru, nekdanji Burmi, pa na Haitiju v Karibih in v talibanskem Afganistanu.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Bitka za Arktiko

Bitka za Arktiko

Arktika postaja vse pomembnejši dejavnik v svetovni geopolitiki in gospodarstvu zaradi svoje edinstvene kombinacije naravnih virov in strateške lege, ugotavlja analiza ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (IFIMES). Arktika je najsevernejša regija planeta in pokriva površino približno 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, razdeljena pa je na pet držav – Rusijo, Kanado, Združene države Amerike (zvezna država Aljaska), Norveško in Dansko (Grenlandija). Zaradi tega je Arktika izjemno kompleksen geopolitični prostor, kjer se prepletajo interesi velikih držav in novih globalnih akterjev. Glede na obilje naravnih virov in strateški pomen pomorskih poti je ta del sveta postal igrišče za tekmovanje za moč ter razvoj diplomatskih in vojaških zmogljivosti. Vprašanje suverenosti in teritorialnih pravic v tej regiji bo še posebej pomembno v bližnji prihodnosti.

Kdo od vas je pripravljen umreti za Ukrajino?

Kdo od vas je pripravljen umreti za Ukrajino?

V senci vojne v Ukrajini in katastrofe v Gazi sta ta mesec minili dve neslavni obletnici: 80 let od ameriškega napada na Hirošimo in Nagasaki z jedrskim orožjem. V današnjem svetu, ki ni prav v ničemer boljši od tistega pred 80. leti – je kvečjemu slabši, saj nas zastruplja moralni relativizem, zaradi česar vojni ne rečemo več vojna, genocidu pa ne genocid -, je že misel na uprabo atomskega orožja najhujša nočna mora človeštva. Ko je Vladimir Putin začel poudarjati, da ima Rusija jedrsko orožje, je dobršen del zahodnjakov otrpnil. Agresivni ruski imperator ima preveč atomskega orožja, da bi zapenjali z njim. Če se mu je na nek način uklonil celo Donald Trump, ni razloga, da bi se šli kavboje mi, zgodovine polni Evropejci. Mar je neka Ukrajina vredna vojne z Rusijo, po možnosti celo jedrske? Bomo zaradi režima v Kijevu vsi umrli?

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Pri spremljanju razprave in medijskih poročil o zvišanju obrambnih izdatkov zbode v oči, da je fokus samo na odstotku BDP, ki naj bi ga namenjali za obrambne namene, nismo pa prebrali nobene širše analize, za kakšne namene naj bi ta denar porabili, kako naj bi s tem denarjem oblikovali učinkovito obrambno strukturo, se pravi vojsko v zaveznicah Nata. Danes vemo, da ameriški, ruski ali kitajski predsednik z ukazom napoti denimo 10 ali tudi 50 tisoč vojakov na krizno območje. Kako bo takšno operativno poveljevanje potekalo v “vojski EU”? Kako bomo na osnovi porabe tega denarja zgradili učinkovito obrambno sposobnost za vse članice? Nobene vsaj okvirne analize in projekcije, zakaj ravno 5 odstotkov,. Zakaj ne 4 ali 6 %? Nakup orožja, če zagotoviš denar, je še najlažja naloga.

Operacija Pajkova mreža ali kako je Putinu zgorelo na desetine bombnikov

Operacija Pajkova mreža ali kako je Putinu zgorelo na desetine bombnikov

Konec tedna je rusko-ukrajinska vojna dosegla precejšnjo eskalacijo: skoraj 480 ruskih dronov in raket nad ukrajinska mesta in presenetljiv ukrajinski napad z droni globoko v rusko zaledje, celo do arktičnega kroga in Sibirije. V operaciji Pajkova mreža so bile tarče vojaška letališča, kjer je bilo uničenih ali poškodovanih na desetine ruskih vojaških letal, zlasti bombnikov. Ukrajinska varnostna služba SBU, ki je napad pripravila in izvedla, trdi, da so uničili več kot tretjino celotne ruske flote bombnikov (!). To je hud udarec za Putina in sledilo bo maščevanje, v kar se bomo lahko prepričali v prihodnjih urah in dnevih. V ruskih medijih o tem ponižanju ruske obrambe seveda ni titi besedice, še izumljajo komunikacijsko strategijo, ZDA pa so pred nekaj urami zanikale kakršnokoli pomoč pri ukrajinski operaciji.

Tito bi Putinove trole in “mirovnike” brez pomislekov poslal na Goli otok

Tito bi Putinove trole in “mirovnike” brez pomislekov poslal na Goli otok

Predstavljajmo si ponovno Evropo maja 1939, na predvečer velike vojne. Hitler si je že pokoril Avstrijo in Češkoslovaško, zdaj steguje roke proti Poljski. Evropski politiki so panični, vse je odvisno od strička Sama. Toda Roosevelt izgubi volitve, v Belo hišo pride Joseph Kennedy, poslovnež in bivši veleposlanik v Londonu, ki o Hitlerju misli, da je dober človek, s katerim se bo dogovoril. Zdaj namesto starega Kennedyja v Belo hišo postavite Donalda Trumpa, Hitlerja pa iz Berlina prestavite v Moskvo. Ukrajina je nekje med Češkoslovaško in Poljsko. Od njenega razkosanja je odvisen nadaljni potek vojne v Evropi. Če bodo Ukrajinci na referendumu potrdili izgubo petine ozemlja, bo Rusija legalizirala, kar je nezakonito okupirala. Bo to potešilo Putinove apetite? To ni vprašanje za milijon, pač pa tisoč miilijard dolarjev. Gore orožja, ki vsak dan prihajajo iz ruskih tovarn, bo treba za nekaj uporabiti. In učiteljica zgodovina nas uči, da se diktatorji spreobrnejo šele, ko se v grob zvrnejo.