Ključnik: hladna vojna
Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Obstaja nevarnost, da zaradi Ukrajine razpade Nato in da odnosi med Ameriko in Evropo zdrknejo na najnižjo točko v novejši zgodovini. Primerjave z Jalto, kjer so leta 1945 določili bodoče meje v Evropi, niso zlovešče le zato, ker gre za mesto na Krimu, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija, ampak predvsem zaradi simbolike. Pred osemdesetimi leti so o usodi poražene Nemčije odločali Roosevelt, Churchill in Stalin, zadnje tedne pa se v Moskvi in v Miamiju za zaprtimi vrati in brez predstavnikov uradnih državnih institucij, torej napol zasebno pogovarjajo le še Američani in Rusi. Evropejcev ni več, Ukrajina pa se je znašla v vlogi poraženke. Je scenarij za prihodnost demokratične in svobodne Evrope lahko še slabši?

Zgodba o Rodeziji ali kako je Zahod v Afriki izdal svoja načela

Zgodba o Rodeziji ali kako je Zahod v Afriki izdal svoja načela

Od trenutka dalje, ko je Rodezija enostransko razglasila neodvisnost, je bil ves svet proti njej – z izjemo Izraela, Južne Afrike in Portugalske. Američani in Britanci so bili jezni na Rodezijo, ker je s svojim starodobnim volilnim sistemom nasprotovala egalitarizmu, Sovjetska zveza in Kitajska pa sta podpirali komunistične uporniške skupine v njej, tako kot tudi povsod drugje v regiji. Leta 1966 so nato Združeni narodi razglasili sankcije proti Rodeziji. To so bile sploh prve sankcije, ki jih je OZN razglasil proti kakšni državi. In bile so zavezujoče za vse države članice.

Henry Kissinger (1923-2023)

Henry Kissinger (1923-2023)

Stoletje Henryja Kissingerja, na Bavarskem rojenega Juda, čigar družina je tik pred Kristalno nočjo emigrirala v Ameriko, nam pove veliko o tem, kako se je svetovna politika razvijala v zadnjih petdesetih letih. Nixonov svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar je prvi po Metternichu pravilno razumel načelo t.i. realpolitik in ga umestil v ameriško zunanjo politiko. Brez njega bi Kitajska mnogo kasneje postala (ekonomska) velesila, hladna vojna z Rusi pa bi bila še bolj mrzla.

Nova hladna vojna

Nova hladna vojna

Zahod se nahaja pod vse večjim pritiskom neliberalnih, avtoritarnih režimov. Gre za navezo Kremlja, Kitajske komunistične partije, iranskih mul in severnokorejskega diktatorja, ki zavračajo zahodne vrednote kot so demokracija in človekove pravice. Obenem pa jih združuje težnja, da bi svoj položaj v svetu okrepili na račun slabitve Zahoda. Še najraje bi videli kar njegov konec. Nekateri opazovalci zato trenutno stanje v svetu označujejo kot nekakšno novo hladno vojno.