Referendumska ofenziva, v kateri poka iz vseh strani

Avtor: | 27. marca, 2024

SDS je v postopek vložila predlog, da bi poslance v slovenskem parlamentu testirali na prepovedane droge. To je zdaj že tretji predlog za razpis posvetovalnega referenuma te stranke. Prvi zadeva zaupanje v aktualno vlado Republike Slovenije, drugi gradnjo novih azilnih domov. S temi predlogi se je tudi ta stranka z nekaj zakasnitve vključila v referendumsko politično vrenje, v katerem je doslej prednjačilo Gibanje Svoboda, včasih s podoporo koalicije, lonček s svojim predlogom o kurjenju na drva in kulturnih pravicah “jugoslovanskih” državljanov v Sloveniji pa je pristavila tudi že NSi. Priča smo torej pravi referendumski ofenzivi, v kateri poka iz vseh strani. Zakaj kar naenkrat tolikšno zanimanje strank za posvetovalni refrendum, tj. za tisto referendumsko obliko, ki je doslej doživela manj zanimanja strank, saj smo jih v samostojni Sloveniji doslej imeli le tri, letos pa bi jih naenkrat imeli kar devet, če bi jih vse, z jedrskim vred, tudi izpeljali?

Najbrž se je vsa to silno referendumsko vrenje začelo z odločitvijo koalicijskih poslancev, da bodo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki je užival njihovo večinsko podpora in bi ga lahko potrdili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, razglasijo za neprimernega, da bi ga najprej preverili na referendumu. Ker je razprava o ZPPKŽ v družbi živa že nekaj let in so ljudje v precejšnji meri s tem zahtevnim moralnim vprašanjem že seznanjeni, so poslanci koalicije izvedbo tega referenduma tempirali na dan evropskih volitev. Zatem je Gibanje Svoboda predlagalo izvedbo še dveh referendumov: o medicinski rabi konoplje in o preferenčnem volilnem glasu.

Predčasnim volitvam se vlada sicer najbrž lahko izogne, težje pa bo ljudi, ki vanjo ne verjamejo več, prepričala, da je uspešna v svojem kosanju z izzivi pred njo.

Medtem ko je Tonin pozdravil predlog izvedbe referenduma o ZPPKŽ na dan evropskih volitev in menil, da bo ta združitev motivirala volivce NSi k bolj številčnemu prihodu na volišča in oddajo svojega glasu proti ZPPKŽ, je – tako se zdi – Janša z nekaj zamude uvidel, da se pripravlja nekaj, kar SDS ni v korist. Javnomenjska raziskava je namreč pokazala, da je nasprotovanje PPKŽ večje v NSi kakor v SDS, kjer bi – kljub odločnemu nasprotovanju stranke – kar vsak četrti volivec zakon o evtanaziji podprl.

Še pomembnejše od učinka na opozicijsko rivalstvo na desnici bi bilo združevanje referendumov o preferenčnem glasu, konoplji in evtanaziji z volitvami v Evropski parlament za razmerje moči med pozicijo in opozicijo, ki po napovedih lahko računa na zmago na teh volitvah. Referendumsko protiofenzivo SDS lahko razumemo kot pripoznanje, da jo predlogi referendumov GS lahko ogrozijo, in kot poskus, da bi to preprečila.

A ta poskus se ne zdi povsem resno zastavljen. Predlog o zaupanju v vlado je že nesporno spoznan za nezakonitega, saj lahko Državni zbor razpiše referendum le o zadevah, o katerih sam tudi odloča. Ker “ljudske nezaupnice” vladi v zakonih ni, je zato zavržen. Iz podobnih razlogov je sporen tudi predlog o gradnji azilnih domov, saj posega v ingerence vlade. Očitna in najbrž tudi samemu predlagatelju znana nezakonitost prvega predloga govori o norčavosti teh predlogov SDS. Bolj kot na resno parlamentarno pobudo dišijo po burkaški uprizoritveni umetnosti, s kakršno se je npr. predstavila nastajajoča stranka Violete Tomić z imenim Nič od tega (NOT).

Ker je razpis posvetovalnega referenduma navsezadnje odvisen od razmerja sil v Državnem zboru in ker ima v njem koalicija udobno večino, v opoziciji vedo, da njihovi referendumski predlogi nimajo veliko možnosti za uspeh. Hkrati pa domnevajo, da bo njihova morebitna izvedba na dan volitev v parlament EU škodila njihovim izidom na njih. Zadnja raziskava Mediane, ki je podporo ZPPKŽ izmerila pri 62% volivcev, to potrjuje.

Najbrž imata Janša in Golob prav, ko se strinjata o učinkih združevanja volitev in referendumov. Golobova vlada res ne leta več visoko v očeh javnosti. Njen ugled je padel že tako nizko, da opozicija začenja navijati lajno o predčasnih volitvah, ki naj bi zlagoma načela trdnost vezi v koaliciji. Predčasnim volitvam se vlada sicer najbrž lahko izogne, težje pa bo ljudi, ki vanjo ne verjamejo več, prepričala, da je uspešna v svojem kosanju z izzivi pred njo. Glavnina teh, ki v anketah niso več pripravljeni podpreti vladnih strank, se ni preselila k eni od obeh opozicijskih, ampak se je – po že utečeni dinamiki – umaknila v ložo neopredeljenih opazovalcev dogajanja. Ti volivci so razočarani nad koalicijo, vendar ne toliko ali tako, da bi v večji meri podprli SDS ali NSi, ki bi si tega nadvse želeli, a iz volitve v volitve okušata isto nepripravljenost teh razočarancev nad novimi obrazi, da bi se v večjem številu obrnili k njima

Ali bomo ob volitvah devetih poslancev v parlament EU odgovarjali tudi na kakšno referendumsko vprašanje, tako ostaja odprto in odvisno od tega, kako se bo koalicija poenotila.

To nepripravljenost merimo z odbojnostjo strank in po tem parametru je v številnih anketah z naskokom pred vsemi drugimi strankami prednjačila SDS. GS lahko upa, da bi z referendumi vnovič pritegnila del teh volivcev.

Dogajanje zdaj še bolj zapletajo izrazi zadržanosti pred združevanjem referendumov z evropskimi volitvami, ki prihajajo iz koalicijskih SD in – po pisanju Mladine – tudi iz Levice. Razlogov za to zadržanost še niso pojasnili in o njih lahko le ugibamo. Ne glede nanje se zdi, da ta strankarska stališča dvigujejo delnice predlogu NSi, po katerem bi jeseni imeli referendumski dan, ko bi se volivci izrekli o vseh do tedaj razpisanih referenumih. Prednik iz SD je to možnost že izrecno podprl. A dejstvo je, da je za razliko od ostalih predlogov GS in opozicije referendum o ZPPKŽ že vložen v imenu koalicije.

Ali bomo ob volitvah devetih poslancev v parlament EU odgovarjali tudi na kakšno referendumsko vprašanje, tako ostaja odprto in odvisno od tega, kako se bo koalicija poenotila. Gotovo je, da bi bila morebitna prestavitev referenduma o ZPPKŽ na jesen nov hladen tuš za njegove podpornike, ki se v veliki meri prekrivajo z volivci vladnih strank. Potem ko so te zakonu dolgo izkazovale načelno podporo, so ga v prvem branju zavrnile, da bi preverile podporo, ki jo uživa med ljudmi, po tem scenariju pa bi ugotavljanje te podpore iz prvega možnega datuma odložile na jesenski čas.

19 komentarjev

  1. deni

    Ah saj nima popolnoma nobenega smisla, Kdor vlada s takšno večino v parlamentu, lahko dela kar hoče. Ne bi se spuščal v podrobnosti, vendar vse skupaj spominja na Disneyjeve junake zbrane na majhnem koščku, kjer vsak po svoje kvaka in gaga in laja. gledalci pa se ali smejijo, jočejo ali karkoli in si ob tem mislijo, kaj nas briga saj je to nekje drugje.

    Saj je vse skupaj fikcija, komedija zmešnjav, ko Skopušnik prešteva dolarčke, njegovi nečaki pa poskakujejo naokrog.
    Sicer izredno konzervativni Disney je imel vizijo tudi za post komunistične družbe, kjer se ob omembi $ zasvetijo oči še bolj progresivnim komunistom in pozabijo, kar so jih Marx, Engels, lenin, stalin, avstroogrski podnarednik učili. E viva comunismo, e liberta.

  2. Miller

    malo off:
    a kdo ve, po kaj je k nam prišel vodja ameriških hlapcev v EU, nemški furer ?
    Nabirka kanon futra za Barbaroso 2.0., navodila za konflikt s Srbijo ali na kremšnite ?
    Nekaj smrdi…

    • Peter klepec

      A Plusportal take neokusne zmazke tolerira?
      Po osladnostih v Demokraciji in Domovini se tule? Kdaj bo dosezeno dno kulture?

  3. slavkope

    “Posvetovalni referendum” je še en nepošten politikantski trik opravilno nesposobne vladajoče koalicije (GS, SD, Levica), ki omogoča nesposobnim političnim parazitom nadaljnje neodgovorno in neomejeno odlašanje z nujnimi ukrepi in nadaljnje zadrževanje finančno donosnih oblastnih privilegijev, obenem pa vladajočih samodržcev z ničemer ne obvezuje, da bi morali “posvetovalne” referendumske izide brez-prizivno uzakoniti.

    O “zakonodajnem referendumu”, ki bi edini obvezoval aktualni parlament in vlado ter vse parlamentarne politične stranke k dosledni izvršitvi večinske referendumske volje volivcev, pa si ne upa razmišljati nobena politična stranka.
    Je preveč nevarnosti, da bi namesto parcialne politične samovolje posamezne stranke, koalicije strank in interesnih političnih ozadij, v resnici prevladala večinska volja volivcev iz veljavno izmerjene večine volilnega telesa.

    Je pa zanimivo in pomenljivo, da med številnimi “urgentnimi” političnimi vprašanji, o katerih naj bi se opredelili na “festivalu” ne-obvezujočih “poizvedovalnih referendumov”, ni ustavno in demokratično spornega sorazmernega volilnega sistema, po katerem smo volivci še vedno proti-ustavno prikrajšani za neposreden vpliv na izvolitev poslancev v DZ RS.

    Proti-ustavno imajo namreč še vedno odločilen vpliv na izvolitev “ljudskih poslancev” najožja vodstva parlamentarnih političnih strank, sorazmerni volilni sistem pa s proti-ustavno neenakostjo kandidatov in volivcev med posameznimi volilnimi okraji in enotami krši tudi temeljno ustavno zahtevo in normo o nujni pravni enakosti vseh volivcev pred ustavo in zakonom.

  4. tohuvabohu

    Pribac samega sebe jemlje preveč zares.

  5. Miller

    SDS Kult se je dvignil na nov nivo: izkoriščanje referenduma za predvolilno kampanjo.

    Z njim hoče SDS Kult izvesti isti manever, kot je bil referendum o vodah.
    Ta je bil za Kult JJ porazen, ker je pokazal popolno nezaupanje v njegovo vlado in z njim nagovoril volivce ter tudi napovedal, kaj se bo zgodilo na parlamentarnih volitvah.
    In se je.

    (ps: samo kulti imajo dosmrtnega in nezmotljivega vodjo)

    • HALOBP

      Kaj pa Rusi? :)) da spomim Putler

    • Peter klepec

      Izid referenduma za vodo, „popolno nezaupanje v njegovo vlado“ in posledicna evforija za novo vlado so predvsem uporabni kot razumska razlaga trenutnega stanja.
      Razum bi v tem trenutku sugeriral revizijo neodvisnosti. Slovenci ne znajo upravljati samih sebe. Problem je, da ni nikogar, ki bi jih hotel „prevzeti“.

      • Miller

        Ja, referendum za vodo, je po zaslugi rasista Grimaso, ki je naduto in diletantsko gonil svoj prav in ni popustil, kljub grožnji z referendumom, za katerega se je že vnaprej vedelo kako se bo končal, zagotovil na naslednjih parlamentarnih volitvah potop desnice in zmago kogarkoli na levici. Tudi, če bi kandidirala opica Vali.
        To je dejstvo.
        Tko, da ni vse v novem obrazu.
        SDS kult nikoli ne prizna svojih napak, ampak vedno kaže na druge.
        Tega pa je narod že sit.

    • Andrej Muren

      Kaj smo dobili po tej “nezaupnici” Janši, videvamo že 2 leti, predvsem pa čutimo na svojih denarnicah. Slovenija pa pospešeno zaostaja za ostalo Evropo.

  6. APMMB2

    Edino pravo referendumsko vprašanje je: ali volilci zaupajo vladi?
    Vemo, da imamo v Sloveniji zakonodajo,ki praktično ne omogoča padec vlade, pa če prav počne še takne numnosti in škodo.
    Zakonodaja je naravnana tako, da se mora lopov sam prijaviti policiji, če želimo , da ta ukrepa.Do sedaj smo imali tri, ali štiri odstope vlade, ki so bilivsi na las podobni slučaju, ko se lioov sam prijavi policiji, s tem, da so lopova izdali lastni mafijski kolegi.
    Pahorju je raupadla vlada, ker ga je odtavil Golobič, Jankovićje odstopil,ker ni znal šteti. Bratuškova je postala predsednica vlade, ker je Janšo izdal Virant. Cerar je avidezno odstopil, saj je to storil tik pred volitvami. Za Šarca pa vemo, da je v svoji prepotentnosti misli, da bo izzval volitve, pa se je prevaril, ker je Janši uspelo sestaviti vlado.
    Sedaj imamo ditaturo Roberta Goloba, s katero ni zadovoljen nihče razen Tine in njega samega.
    Zakonodaja pa predvideva, dase ga lahko otresemo samo,če se sam odloči, da bo odstopil.
    Zakaj nezadovoljstva z njim ne morejo pokazati volivci na referendumu?
    Celona posvetovalnemu referendumu?
    A ankete pa so dopustne?
    Še dve leti goloba , pomeni bankrot Slovenije?

    • Jože

      Referendumu o (zaupanju) vladi se reče VOLITVE.
      Vse drugo so wet dreams desnice.

    • Peter klepec

      Pac, v takem primeru deluje vreci kamen v izlozbo.

  7. Veselka

    Profesor Pribac je objektivni komentator ravno toliko, kot je Golob najboljši predsednik vlade vseh časov samostojne Slovenije in odličen manager na GEN I. Zato se niti nisem potrudila prebrati njegov umotvor, kar je, priznam, skregano z vsakršno logiko, a se mi je škoda zdelo mojega časa za prebiranje teh pristranskih floskul. Referendum o evtanaziji zahvaljujoč našemu “odličnemu” javnemu zdravstvu itak ni potreben, saj pacienti umirajo brez zdravniške pomoči, tiste prave in tiste o kateri naj bi odločali volilci.

    • Jože

      Objektivni komentar?! Pa kje ste vi, komentar je po definiciji subjektiven!!! Sai zato je pa komentar 🙂
      Komentar je seveda lahko dober al pa slab, korekten ali nekorekten… itd itd
      Nikoli ampak res nikoli pa ni objektiven. Ne more bit. Ker je komentar.

      • Rokovnjac

        Jozko,ti si pa res tako pameten,da se bos iz stoje posral ali pa v okrogli v okrogli sobi v kot.Morda si pa se tolk pameten,da se lahko poserjes na strop!?

  8. ren

    “Golobova vlada res ne leta več visoko v očeh javnosti. Njen ugled je padel že tako nizko, da opozicija začenja navijati lajno o predčasnih volitvah, ki naj bi zlagoma načela trdnost vezi v koaliciji.”

    Torej predčasne volitve. Dajmo. In to hitro!

    • miro

      Najbolje, da so volitve vsak dan in tako pride vsak na vrsto.

    • Peter klePec

      Volitev se ne zahteva, ce nisi preprican v uspeh. Kako bo desnica zbrala 50+%?

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Zakaj promotorji evtanazije zavajajo ljudi

Zakaj promotorji evtanazije zavajajo ljudi

Strokovnjaki s področja presajanja organov v Sloveniji trdijo, da Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni primerno povezovati z darovanjem organov in pri tem namigovati na razne zlorabe ali celo trgovino z organi. To so nedostojne in zavajajoče izjave, ki še najbolj škodijo tistim bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo organov. V Sloveniji imamo odličen, varen, etično naravnan in pregleden sistem darovanja organov. Zagotovljeni so številni varovalni mehanizmi, ki so usklajeni tudi z ratifikacijo Konvencije proti trgovanju z deli človeškega telesa (kazenski zakonik), in še nikoli na tem področju ni prišlo do zlorab.

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Današnje srečanje v Šarm-el-šejk je mini mirovna konferenca, formalna potrditev premirja in začetek mirovnega procesa v Gazi. Ne pomeni še rojstva palestinske države, pač pa prvi korak k trajnejšemu miru v tem delu sveta. Izrael in Hamas sta bila prisiljena sprejeti ponudbo Donalda Trumpa in arabske koalicije šestih držav, sicer bi se soočila z resnimi posledicami. Geostrateških dimenzij tega razpleta nekateri naši mainstream zunanjepolitični komentatorji, še toliko bolj pa neuvrščena diplomacija Tanje Fajon, niso dojeli. Če bi jih, potem ne bi bil nihče presenečen, da Slovenija v Egipt ni bila povabljena. V palestinsko-izraelski strani je namreč igrala za napačno stran.

Preden bo kaj bolje, bo najprej še precej slabše

Preden bo kaj bolje, bo najprej še precej slabše

Na koncu dneva so vedno znova na preizkušnji naša empatija, sočutje in humanizem. So prizori iz Ukrajine ali Gaze neresnični? Mrtvi otroci zrežirani? Vojna virtualna? Mislim, da ne. Mislim, da je vse še kako resnično, vendar ne pride do nas. Živimo namreč vsak v svojem mehurčku, vsi skupaj pa v ogromnem balonu, imenovanem Evropa, skozi katerega do nas ne pride nič. Vidimo neme prizore, vendar ne slišimo nič. Niti joka otrok. Ni ga hujšega greha pod soncem kot ubiti otroka. Bog je s tem preizkušal Abrahamovo vero. Toda Boga že dolgo ni več na tem planetu. Odšel je. Podobno kot upanje, da bo kmalu kaj bolje. Saj verjetno kdaj bo, ampak bo najprej še precej slabše.

Nikoli si nisem mislil, da bomo v zdravstvu padli tako globoko

Nikoli si nisem mislil, da bomo v zdravstvu padli tako globoko

Kot zdravnika, očeta in starega očeta me je zelo prizadelo, ko sem slišal, da matere, ko pridejo iz porodnišnice, ne morejo priti do izbranega pediatra za svojega otroka. Otrok, ki je komaj prišel na svet in nujno potrebuje pediatra, ga preprosto ne dobi, ker pediatra preprosto ni. Nikoli si nisem mislil, da bomo v zdravstvu padli tako globoko. Toda tu smo, matere ne morejo priti do pediatra za svojega otroka, ker odgovorni za mrežo pediatričnih ambulant na Ministrstvu za zdravje spijo spanje pravičnega in ne uredijo tega področja, zato pa imajo čas hvaliti se v Združenih narodih, kako dobro zdravstvo imamo.

Cel svet čaka na nas

Cel svet čaka na nas

Ko dan za dnem prebiramo vse te izredno “naključne” aktualne novice o neki zasebni poroki, oblekah, rožicah, gostih, avtomobilih, nastopajočih v Strunjanu… smo nekako pogrešali podatke o jedilniku in barvi WC papirja na tej strogo zasebni prireditvi. Mogoče, verjetno še pridejo. Kot smo verjeto čisto naključno zamudili, medijsko zgrešili resne podatke o koruptivnem nakupu helikopterjev in dejanskih krivcih za to šljamastiko, postopkih pred KPK, očitno “opredalčeni” ovadbi Policije proti predsedniku vlade, spet podaljšanih čakalnih vrstah v zdravstvu, neobstoječi dolgotrajni oskrbi, neobstoječih novih stanovanjih za 250 mio EUR, pomanjkanju pediatrov, ginekologov, družinskih zdravnikov, katastrofi v proračunu, “na pol” recesiji, inflaciji… Smo pa izvedeli, “da cel svet čaka” na naš superračunalnik, ki bo rešil globalne probleme s poplavami.

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

Trumpov včerajšnji govor v Generalni skupščini ni bil slab, v bistvu je bil celo duhovit. Če imate čas, si ga oglejte, da boste za razliko od oblikovalcev slovenske zunanje politike razumeli ameriško zunanjo politiko v naslednjih treh letih. Ukrajina je ruska stvar, izraelski zločini v Gazi pa ameriška skrb. To je multilateralizem, kjer nimamo več dveh nasilnežev, ampak tri ali štiri. Slovenska diplomacija vztraja na feminizmu in preganjanju genocida, kar naj bi nam že danes dajalo izjemen ugled v svetu. Morda se to še ne pozna v bilateralnih srečanjih naše predsednice, ki se danes v New Yorku veseli srečanj s predsednico Barbadosa in predsednikoma Albanije in Kazahstana.

Stoletja so orodja podaljševala naše roke, zdaj pa umetna inteligenca podaljšuje naš um

Stoletja so orodja podaljševala naše roke, zdaj pa umetna inteligenca podaljšuje naš um

Ko umetno inteligenco usposobimo, da razume naš psihološki profil, logiko odločanja, jezik in vrednote, nastane nekaj novega: drugi jaz, digitalni dvojček, klon, ki v našem imenu predvideva, sklepa, piše in dela. Ne gre za splošnega asistenta, temveč za model umetne inteligence, izšolan na našem “profesionalnem DNK”: dosedanje delo, ključne odločitve, načela. Ko digitalni klon sam poišče podatke, izvede analizo, pošlje dokument, administrira ali organizira delo, se meja med tem, kar počne človek, in tem, kar opravi umetna inteligenca, še bolj zabriše. Največja konkurenčna prednost ni umetna inteligenca namesto ljudi, temveč ljudje s svojim drugim jazom.

Zakaj medicinske sestre odhajajo v Hofer

Zakaj medicinske sestre odhajajo v Hofer

Kako rešuje Marko Jug, s strani koalicije nastavljeni direktor ljubljanskega UKC, pomanjkanje medicinskih sester v največji slovenski bolnišnici? Preprosto je zaprl oddelke in zmanjšal število postelj! Ker ni dovolj medicinskih sester, saj so zaradi nemogočih pogojev dela in nizkih plač raje odšle za blagajničarke v Hofer, je enostavno zmanjšal potrebe po njih in po negovalnem kadru. A pri tem je dr. Jug pozabil na njihovo osnovno nalogo: skrb za paciente. Če mislite, da je na to odreagiral ZZZS in mu zmanjšal denarna sredstva, se motite. To se ne bo zgodilo, ljubljanski UKC bo dobil enaka denarna sredstva, čeprav je zmanjšal število postelj. Takšni so pač zakoni dogovorne ekonomije, kjer zmagujejo močnejši in bolj prebrisani.