PIŠE : Igor Pribac
Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

Referendumska ofenziva, v kateri poka iz vseh strani

Referendumska ofenziva, v kateri poka iz vseh strani

SDS je v postopek vložila predlog, da bi poslance v slovenskem parlamentu testirali na prepovedane droge. To je zdaj že tretji predlog za razpis posvetovalnega referenuma te stranke. Prvi zadeva zaupanje v aktualno vlado Republike Slovenije, drugi gradnjo novih azilnih domov. S temi predlogi se je tudi ta stranka z nekaj zakasnitve vključila v referendumsko politično vrenje, v katerem je doslej prednjačilo Gibanje Svoboda, včasih s podoporo koalicije, lonček s svojim predlogom o kurjenju na drva in kulturnih pravicah “jugoslovanskih” državljanov v Sloveniji pa je pristavila tudi že NSi. Priča smo torej pravi referendumski ofenzivi, v kateri poka iz vseh strani.

Zdravniki bi bili radi bogovi za medicinske sestre

Zdravniki bi bili radi bogovi za medicinske sestre

Zdravniški pritisk bi bil precej manjši, če bi se v družbi našli vplivni glasovi, ki bi podvomili v upravičenost njihovega ogorčenja, a ti glasovi se niso dvignili. Čeprav medicinske sestre kot poklicna skupina po javnomnenjskih raziskavah uživajo precej večje zaupanje od zdravnikov, do slednjih očitno gojimo večje spoštovanje – da ne rečem strahospoštovanje – in jih razumemo kot nadrejeno figuro. To “funkcionalistično” pojmovanje nadrejenosti zdravniškega stanu sestrskemu nedvomno močno okrepi spolna zaznamovanost obeh poklicev. Zdravniki so bili nekoč izključno moški, bolniške sestre nekoč izključno ženske figure. Večja kompetentnost zdravnika, združena z seksističnim stereotipom vodstvene vloge moškega v odnosu do ženske v Sloveniji očitno zadostujeta za javno osamitev in ponižanje Monike Ažman in vseh tistih, ki jih predstavlja.

Bodo zakonodajalci podprli prostovoljno pomoč pri končanju življenja?

Bodo zakonodajalci podprli prostovoljno pomoč pri končanju življenja?

Predlog Zakona o prostovoljni pomoči pri končanju življenja, v laični javnosti pogosto imenovanega kar zakon o evtanaziji oziroma pomoči pri samomoru, prihaja ta teden v obravnavo v Državni zbor. Zakon je v proceduro vložila civilna družba, ki ocenjuje, da je Slovenija že dosegla takšno civilizacijsko stopnjo razvoja, da je sposobna resnega in odgovornega soočena z dilemo, okoli katere poteka oster spopad različnih svetovnonazorskih, verskih, ideoloških in celo političnih pogledov. Objavljamo mnenje filozofa Igorja Pribca, ki takšen zakon podpira, podobno kot naj bi ga tudi vladna koalicija. Na nasprotni strani so opozicija, Zdravniška zbornica Slovenije in zlasti verske organizacije. Ker gre za spopad dveh različnih pogledov na svet, kompromisnih rešitev skorajda ne moremo pričakovati.