Ključnik: SDS
Če Janša ne bi ponovno kandidiral za predsednika SDS, bi na levici zavladal preplah

Če Janša ne bi ponovno kandidiral za predsednika SDS, bi na levici zavladal preplah

24. maja, le dan pred Dnevom mladosti, ki so ga v komunistični Jugoslaviji praznovali v čast dosmrtnega predsednika in maršala Josipa Broza, bodo imeli volilni kongres v največji opozicijski stranki SDS. Edini kandidat je ponovno Janez Janša, ki je v SDS na oblasti že 32 let. Tito je bil le tri leta več in Janez Janša ga bo dohitel že leta 2028. Tito bi bil na oblasti še dlje, če leta 1980 ne bi umrl. Tudi Janez Janša ni večen in ko bodo imeli čez štiri leta imeli v SDS ponovno volive predsednika, ni nemogoče, da bi bil Janša tudi takrat edini kandidat. Mimogrede, zakaj točno imajo v SDS sploh volitve, če pa je kandidat za predsednika en sam? Z nekaj humorja bi lahko rekli, da imata odgovor na to samo Bog in Janez Janša. Kar pa je v SDS skoraj eno in isto …

Zakaj vlada omejuje aktivno volilno pravico nekaterim Slovencem po svetu?

Zakaj vlada omejuje aktivno volilno pravico nekaterim Slovencem po svetu?

Med velikonočnimi prazniki je Državna volilna komisija (DVK) sprejela odločitev, da za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, ki ga predlaga SDS, tokrat izjemoma ne bo odprla volišč na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Bernu, Canberri, Clevelandu, Ottawi in Torontu. Odločitev naj bi bila sprejeta na predlog Ministrstva za evropske in zunanje zadeve, razlog naj bi bilo dejstvo, da na omenjenih predstavništvih ni bilo moč sestaviti volilne odbore. Na omenjenih voliščih so naši izseljenci in zdomci uveljavljali svojo ustavno volilno pravico vse do sedaj.

Najboljši Robi na svetu

Najboljši Robi na svetu

V preteklih dneh, tednih, se je bolj ali manj izkristalizirala predvolilna taktika predsednika vlade Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda. Ne glede na dejstva, preverljive podatke, bodo javnost zasuli s podatki, takšnimi in drugačnimi statistikami o njihovi neverjetni, zgodovinski uspešnosti. To je predsednik vlade počel tudi ob interpelaciji v Državnem zboru. Ključ njegovega promocijskega uspeha pa so glavni mediji. Bodo nekritično ponavljali njegove floskule, ali bodo morda postavili kakšno vprašanje, naredili resno analizo njegovega “zgodovinskega” dela? Izkoriščanje družinskih članov, mame, pri samopromociji na družbenih omrežjih tudi ni več ovira. To pač ni normalno.

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Politiki se redko opravičijo za stvari, ki so jih naredili narobe, brez občutka ali celo v nasprotju z moralo, da niti ne omenjamo takšnih ali drugačnih kršitev zakonov. Kot da bi bilo opravičilo nekaj ponižujočega, nesprejemljivega in odvečnega. Takšen pogled je tuj demokratičnim družbam, kjer velja načelo, da so izvoljeni predstavniki ljudstva odgovorni volivcem, državljanom in davkoplačevalcem za svoja dejanja in besede. Če se tega zavedajo, potem se ljudem opravičijo za neprijetne odločitve ali izjave, manjše moralne spodrsljaje in napake. Toda slovenski standardi so nižji, čeprav so se v zadnjih tridesetih letih postopno dvigovali. Slovenci imamo že na načelni ravni velik problem z opravičevanjem. Beseda “oprosti” nam nekako ne gre z jezika. In če imamo s tem notranje boje navadni ljudje, potem ni čudno, da je s politiki še toliko huje.

Golobova razgradnja države zahteva odziv, paberkovanja opozicije in ostankov strokovne javnosti je dovolj

Golobova razgradnja države zahteva odziv, paberkovanja opozicije in ostankov strokovne javnosti je dovolj

Pred dnevi je slovenska Protikorupcijska komisija (KPK) v posmeh pravni državi, vsaj na pol pismenim državljanom, sporočila, da je pri imenovanju nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića zaznala korupcijska tveganja. Vladi in uradniškemu svetu je izdala obsežna “priporočila”. To je ta silna komisija zaznala mesece zatem, ko je celo sodišče ugotovilo, da je bilo imenovanje Jusića nezakonito in je pod pritiskom javnosti že zdavnaj odstopil. Kakšen je torej sploh namen te komisije? O tem drugič. Medtem vladni svobodni demokrat Robert Golob pospešeno razgrajuje parlamentarni nadzor nad vlado in poskuša utrditi nadzor nad policijo ter drugimi, tudi finančnimi institucijami, Banko Slovenije, predvsem SDH. Včasih so bile to novice iz Rusije in Belorusije. Ampak vse to so dobri razlogi, da volivci temu kupleraju (v nekaterih primerih tudi dobesedno) zagotovijo še drugi mandat.

Vsi nam zavidajo: 800 milijonov za virtualno dolgotrajno oskrbo je gotovo vrhunski uspeh

Vsi nam zavidajo: 800 milijonov za virtualno dolgotrajno oskrbo je gotovo vrhunski uspeh

Zadnje dni se je v javnosti, ne glede na zimsko počitnikovanje osrednje in zahodne Slovenije, spet razvnela razprava o upravičenosti novega davka, prispevka za dolgotrajno oskrbo. Medtem, ko premier za svojo osebno promocijo vedno bolj brezsramno, tudi neetično izkorišča stiske otrok, invalidov, starostnikov… so se poleg strokovne javnosti, ki že nekaj časa opozarja, da sistem dolgotrajne oskrbe sploh še ni vzpostavljen in ne omogoča izvajanja zakonsko opredeljenih storitev oskrbe, spet oglasili v opozicijski SDS in predlagali novelo zakona, ki bi ukinila dodatni prispevek. Svoje aktivnosti na to temo je intenzivirala tudi Obrtno podjetniška zbornica (OZS), ki predlaga vsaj enoletni zamik pobiranja nove dajatve, saj je plačevanje storitev, ki v praksi ne obstajajo, milo rečeno bizarno.

Parlamentarno kladivo Antoanete Ursule von der Klakočar

Parlamentarno kladivo Antoanete Ursule von der Klakočar

Državni zbor je v tem tednu poskrbel za nekaj vroče krvi. Spet. Ne samo po zaslugi precej avtokratske predsednice Urške Klakočar Zupančič, ki je ponovno uveljavila svojo intimno voljo, razveljavila povezane Demokrate, ampak tudi na Odboru za pravosodje, ki mu načeluje njena strankarska tovarišica Lena Grgurevič, kjer so včeraj obravnavali predlagane spremembe Zakona o ustavnem sodišču, imenovane tudi Lex Jaklič. Novelo je že lansko jesen – ob razkritju, da je imel ustavni sodnik Klemen Jaklič več let odprt tudi t.i. popoldanski s.p. za raziskovalno dejavnost – v proceduro vložila kar Urška Klakočar Zupančič osebno.

Novoletni intervju: “Ko razmišljam, v bistvu ne vem, kaj mislim”

Novoletni intervju: “Ko razmišljam, v bistvu ne vem, kaj mislim”

Po čudovito spontanem intervjuju na Blejskem gradu za POP TV, naključnem pogovoru za STA in baročnem paberkovanju za RTV Slovenija, strokovni analizi za Delo in govoru na vseh proslavah in veselicah v decembru je premier po sestanku z Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom pristal tudi na pogovor z nami. Dobili smo se na potkici, spustu od hotela Kempinski v Savudriji proti Valfontani, na peščenem klancu proti Kanegri, šopot grobega peska mu menda godi. V lahnem vetrcu so se upogibale kanele in naključni borovci, tu in tam tudi kakšna smrekica, gaber in lovor.

Slovenije ne bomo rešili tako, da gremo vsi k Janši

Slovenije ne bomo rešili tako, da gremo vsi k Janši

Da se soustanovitelj poslovi od svoje stranke, ni ravno pogosto. Razlog mora biti dovolj močan. Ni mi bilo lahko, sem pa moral to storiti zaradi svoje verodostojnosti in iz odgovornosti do stranke. Prišlo je do take razlike v razumevanju etike, morale in politike ter odnosov, ki niso več hranili rasti. S slabim občutkom ne moreš veliko ustvariti. Nisem zapustil prijateljev, ampak po mojem mnenju zgrešeno smer. Ne verjamem, da je sredina “malo desno, malo levo” ali “malo sem, malo tja”.

Celjska “vstaja proti krivosodju”, tajne policijske metode in poplava upokojenskih strank

Celjska “vstaja proti krivosodju”, tajne policijske metode in poplava upokojenskih strank

Pred veselim decembrom se je očitno začela tudi predvolilna kampanja. Janša je zbral svojo vojsko pred sodiščem v Celju, kjer mu sodijo v zadevi, ki bi v primeru, če bi se pisal kako drugače, zagotovo že zastarala. Prvak opozicije je komaj čakal na nov dokaz “krivosodja”, domnevno depolitizirana policija pa na demonstracijo policistov v civilu, ki so s pištolami za pasom strašili med ljudmi. Levi bi Janšo pred volitvami radi obsodili, Janša bi bil rad spet zaprt, da bi lahko dokazal zaroto udbomafije in krivosodja … Ob vsem tem se vrača tudi teflonski Karl Erjavec, na desnici pa se skriva še eno lepo presenečenje.

Za koga dela Dejan Kaloh?

Za koga dela Dejan Kaloh?

Danes je po napovedih nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh predstavil svojo stran zgodbe o sporu z Anžetom Logarjem, ki naj bi izviral iz Kalohove neuslišane želje po podpredsedniškem mestu v novi stranki. V precej osebnem pismu, ki po pričakovanjih ni na posebej visoki “akademski” ravni, je mnogo navedb, ki lahko držijo, ali ne. Vsekakor gre beseda proti besedi, kredibilnost enega proti kredibilnosti drugega. Zanimivo dejstvo pa je, da do pred kratkim skorajda anonimen poslanec SDS v svojem “maščevalnem” pismu navaja skorajda identične obtožbe na račun Anžeta Logarja, kot jih že nekaj časa poslušamo s samega vrha SDS.

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

V soboto je Anže Logar v Mariboru ustanovil stranko Demokrati. Nekateri analitiki pravijo končno, drugi prepozno, tretji prezgodaj, so tudi takšni, ki menijo, da je projekt obsojen na propad, da Demokrati ne bodo prestopili niti parlamentarnega praga. Večina teh političnih “analitikov” ima sicer eno pomembno skupno lastnost: bolj ali manj odkrito so podaljški neke obstoječe politične opcije in v skladu s tem prodajajo svoje pogruntavščine. Kaj se bo res zgodilo, ni mogoče napovedati, ustanovitev stranke je namreč formalni začetek, zelo pomembno bo, ali bo Logar s svojim delovanjem, izjavami do volitev uspešno “prodiral” v glavne medije oziroma mu bodo to dopustili.

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?