Ključnik: SDS
Monopol nad lažjo in oblastjo

Monopol nad lažjo in oblastjo

Dogajanje na slovenski politični sceni, ki ga je sprožila petkova izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora, je milo rečeno bizarno. Pa ne zaradi samega dejstva, kdo je postal predsednik, ampak zaradi povolilne histerije, panike na levici, ki je najbolj značilna za Gibanje Svoboda. V bistvu vse izhaja iz precej zaskrbljujoče predpostavke, prepričanja do sedaj vladajoče stranke, da jim nova vlada enostavno pripada. To so sicer govorili že pred volitvami. Ne glede na rezultat (še) vladajoče koalicije, ki je v Državnem zboru dobila le 40 poslancev so v nekem vzporednem vesolju očitno mislili, da bodo naprej vodili Slovenijo. Še bolj bizarno je izpostavljanje dejstva, da gre za politično korupcijo, da je nekdo “prevaral” volivce, lagal, ob dejstvu, da smo imeli zadnja štiri leta predsednika vlade, ki je v slovenski samostojni zgodovini verjetno izvedel največ prevar in povedal največ laži, kar je medijsko dokumentirano.

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Si lahko kdo predstavlja scenarij, po katerem Anže Logar postane mandatar s podporo SDS, krščanskih demokratov in Resnice? Resda je blizu znanstvene fantastike, vendar pa bi bil za t.i. desni pol v resnici edina rešitev. V tem primeru bi se Janez Janša preselil v Bruselj, saj bi se nova vlada zaradi nepojasnjene vloge evropske komisarke Marte Kos v prejšnjem režimu – zadnja knjiga zgodovinarja Igorja Omerze jo obtožuje sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti – odločila za njeno zamenjavo. Bi bil komisarski položaj za Janšo dovolj, da se odreče poželenju po še četrtem mandatu?

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.

Korupcijski nahrbtnik Roberta Goloba kot glavna ovira za oblikovanje sredinske vlade

Korupcijski nahrbtnik Roberta Goloba kot glavna ovira za oblikovanje sredinske vlade

Že nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo se je začel medijski in politični proces povolilne aritmetike, ki pa večinoma zanemarja ogromne vsebinske, programske razlike med strankami in razkritja koruptivnega koncepta vladanja sedanje koalicije, sploh največje vladne stranke. Razkrita dejstva ne bodo izginila nikamor, ne glede na to, kdo in s kakšnim namenom je organiziral zloglasne predvolilne prisluhe. Predsednik Gibanja Svoboda se je po tesni relativni zmagi, ki pa mu ne omogoča sestavo nove ideološko zabetonirane vlade, čez noč spremenil v zagovornika široke “razvojne koalicije”, pri čemer ne izključuje nikogar, razen seveda SDS, s katero se ne misli niti vljudnostno pogovarjati, ker pravi, da gre za nedemokratično stranko. To je celo nekdanji predsednik SD in sedanji politični analitik Igor Lukšič ocenil za popoln nesmisel in hudo napako.

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Volitve so mimo, dobili smo relativnega zmagovalca in poraženca, ki tega nikakor ne misli priznati. Rezultat volitev tako ostaja dvoumen in Robertu Golobu načeloma daje pravico do mandatarstva, vendar brez sodelovanja Logarjevih Demokratov ne bo imel dovolj glasov za izvolitev. Zgodilo se je natanko to, kar sem napovedal že pred nekaj tedni: ali bo naslednja vlada v koalicijskem smislu “nenačelna”, saj bo v njej tudi stranka, ki nikakor ni leva, ali pa nas čakajo nove volitve. Manjšinska vlada Roberta Goloba bi bila v takšnih razmerah preveč tvegan projekt, Janševa domnevna vpletenost v prisluškovalno afero pa mora dobiti sodni epilog, preden bomo šli na nove predčasne volitve.

Ali lahko nedeljski poraženec zahteva razveljavitev volitev zaradi domnevnega tujega vmešavanja vanje?

Ali lahko nedeljski poraženec zahteva razveljavitev volitev zaradi domnevnega tujega vmešavanja vanje?

Ali vam je kak strokovnjak za javno mnenje že povedal, da nobena od anket, s katerimi nas te dni bodisi razveseljujejo bodisi strašijo, ni tako natančna, da bi iz nje lahko napovedali točnen izid nedeljskih volitev? Ni? Pa bi vam moral. Kajti naše agencije za javno mnenje tipajo v temi in upajo, da so prav zadele. Če ne bo kakšnega presenečenja, bodo v nedeljo po 19. uri znani vsaj približni rezultati. Potem se bo drama šele začela. Oba dominantna voditelja namreč pričakujeta zmago in napetosti med SDS in Svobodnjaki bodo dosegle vrhunec. Kaj pa če ena od konkurenčnih strank ne bo hotela priznati rezultata volitev? Kaj če bo poražena stran(ka) sodno izpodbijala rezultat ali celo zahtevala razveljavitev volitev zaradi domnevnega tujega vmešavanja?

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Zaradi vse bolj divje predvolilne kampanje, v kateri se pojavljajo tudi sumi delovanja zasebnih tujih obveščevalnih služb, se je oglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Komentirala je tudi doslej javno objavljene posnetke prisluhov: “Kljub dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito, je njihova vsebina izjemno zaskrbljujoča. Nad nekaterimi pogovori in opisovanjem domnevnih koruptivnih praks sem kot Slovenka, kot državljanka, in kot predsednica republike globoko razočarana in ogorčena. Takšni pogovori so sramota za že tako močno načet ugled politike in slovenskega političnega prostora.”

Ustrelite me, nisem na nobeni strani!

Ustrelite me, nisem na nobeni strani!

Na koncu dneva vselej pridemo vedno do ene in iste dileme: ali naj mediji v imenu nekakšnih višjih interesov popustimo in se odrečemo načelom? Naj sodelujemo v političnih igrah med dvema ognjema, kjer ljudi svarijo, da bodo 22. marca naše najpomembnejše volitve doslej, da gre za usodni trenutek, za naš “biti ali ne biti”, za našo prihodnost, ki bo bodisi svoboda bodisi dikatatura? Odgovor je nikalen. Ne, nismo v vojni, nismo v izrednih razmerah in še vedno imamo svobodno voljo, da se odločamo tako, kot se želimo. Ne bo konec sveta, če zmaga “napačna stran”. Katera stran pa je napačna? Vseeno, kdo zmaga 22. marca, zagotavljam vam, da bo 23. marca zjutraj spet vzšlo sonce in da bo trava še naprej zelena.

Vsi Logarjevi hamburgerji

Vsi Logarjevi hamburgerji

Logarjev problem seveda niso hamburgerji, pač pa neetično delovanje in bržkone tudi laganje človeka, ki ima že dve leti polna usta besed o načelnosti, moralnih standardih, transparentnosti in drugačnosti. Anže Logar nas je prepričeval, da so vsi ostali politiki, verjetno je mislil tudi na svojo dolgoletno stranko SDS, skorumpirani, neetični in si zaslužijo zamejavo. Prvi med Demokrati je v tem času marsikoga celo prepričal v to, da je drugačen. Da je boljši od ostalih. Pa očitno ni.

“Naredite mi to deželo spet … normalno”

“Naredite mi to deželo spet … normalno”

Janez Janša je, kot bi rekli Američani, “master of disaster”. Očitno bo tudi tokrat pred volitvami, namesto da bi bil modro tiho in si tako nabiral politične točke, streljal kozle, zganjal nacionalizem in žalil ljudi po družbenem omrežju X. S takšno predvolilno taktiko si bo do 22. marca uspešno zmanjšal možnosti za prepričljivo zmago in potrdil, da velik del levičarskih klišejev o njem drži. Predvsem pa tisti kliše, da lahko levici pomaga ohraniti oblast le – Janša. Si v strankah vladne koalicije lahko želijo še kaj boljšega?