Ključnik: SDS
Novoletni intervju: “Ko razmišljam, v bistvu ne vem, kaj mislim”

Novoletni intervju: “Ko razmišljam, v bistvu ne vem, kaj mislim”

Po čudovito spontanem intervjuju na Blejskem gradu za POP TV, naključnem pogovoru za STA in baročnem paberkovanju za RTV Slovenija, strokovni analizi za Delo in govoru na vseh proslavah in veselicah v decembru je premier po sestanku z Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom pristal tudi na pogovor z nami. Dobili smo se na potkici, spustu od hotela Kempinski v Savudriji proti Valfontani, na peščenem klancu proti Kanegri, šopot grobega peska mu menda godi. V lahnem vetrcu so se upogibale kanele in naključni borovci, tu in tam tudi kakšna smrekica, gaber in lovor.

Slovenije ne bomo rešili tako, da gremo vsi k Janši

Slovenije ne bomo rešili tako, da gremo vsi k Janši

Da se soustanovitelj poslovi od svoje stranke, ni ravno pogosto. Razlog mora biti dovolj močan. Ni mi bilo lahko, sem pa moral to storiti zaradi svoje verodostojnosti in iz odgovornosti do stranke. Prišlo je do take razlike v razumevanju etike, morale in politike ter odnosov, ki niso več hranili rasti. S slabim občutkom ne moreš veliko ustvariti. Nisem zapustil prijateljev, ampak po mojem mnenju zgrešeno smer. Ne verjamem, da je sredina “malo desno, malo levo” ali “malo sem, malo tja”.

Celjska “vstaja proti krivosodju”, tajne policijske metode in poplava upokojenskih strank

Celjska “vstaja proti krivosodju”, tajne policijske metode in poplava upokojenskih strank

Pred veselim decembrom se je očitno začela tudi predvolilna kampanja. Janša je zbral svojo vojsko pred sodiščem v Celju, kjer mu sodijo v zadevi, ki bi v primeru, če bi se pisal kako drugače, zagotovo že zastarala. Prvak opozicije je komaj čakal na nov dokaz “krivosodja”, domnevno depolitizirana policija pa na demonstracijo policistov v civilu, ki so s pištolami za pasom strašili med ljudmi. Levi bi Janšo pred volitvami radi obsodili, Janša bi bil rad spet zaprt, da bi lahko dokazal zaroto udbomafije in krivosodja … Ob vsem tem se vrača tudi teflonski Karl Erjavec, na desnici pa se skriva še eno lepo presenečenje.

Za koga dela Dejan Kaloh?

Za koga dela Dejan Kaloh?

Danes je po napovedih nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh predstavil svojo stran zgodbe o sporu z Anžetom Logarjem, ki naj bi izviral iz Kalohove neuslišane želje po podpredsedniškem mestu v novi stranki. V precej osebnem pismu, ki po pričakovanjih ni na posebej visoki “akademski” ravni, je mnogo navedb, ki lahko držijo, ali ne. Vsekakor gre beseda proti besedi, kredibilnost enega proti kredibilnosti drugega. Zanimivo dejstvo pa je, da do pred kratkim skorajda anonimen poslanec SDS v svojem “maščevalnem” pismu navaja skorajda identične obtožbe na račun Anžeta Logarja, kot jih že nekaj časa poslušamo s samega vrha SDS.

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

V soboto je Anže Logar v Mariboru ustanovil stranko Demokrati. Nekateri analitiki pravijo končno, drugi prepozno, tretji prezgodaj, so tudi takšni, ki menijo, da je projekt obsojen na propad, da Demokrati ne bodo prestopili niti parlamentarnega praga. Večina teh političnih “analitikov” ima sicer eno pomembno skupno lastnost: bolj ali manj odkrito so podaljški neke obstoječe politične opcije in v skladu s tem prodajajo svoje pogruntavščine. Kaj se bo res zgodilo, ni mogoče napovedati, ustanovitev stranke je namreč formalni začetek, zelo pomembno bo, ali bo Logar s svojim delovanjem, izjavami do volitev uspešno “prodiral” v glavne medije oziroma mu bodo to dopustili.

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?

Izgubljeni v vesolju: Slovenski evroposlanci

Izgubljeni v vesolju: Slovenski evroposlanci

Na koncu so od deveterice evropskih poslancev iz Slovenije za Ursulo von der Leyen glasovali le trije, čeprav bi jih glede na strankarske barve moralo biti osem. To pa je le še en pokazatelj, kako slovenska politika še vedno ne zna delovati v centrih moči in kako so neke nerazumne osebne kaprice prevladale nad strateškimi odločitvami. Žalostno, a resnično. Zato nihče od deveterice slovenskih poslancev ni dobil nobene pomembne funkcije v Evropskem parlamentu in kot vse kaže, bo tako tudi ostalo. Majhni v glavah, majhni v dejanjih. To je slovenska “evropska politika”; ni pomembno, ali je leva ali desna, vedno zmaga kompleks podeželjskega bumbarja, ki ob prihodu v mesto debelo gleda naokoli, potem pa se usede na prvo klop in objokuje svojo usodo …

Demokracija ni diktatura večine

Demokracija ni diktatura večine

Glasovanje za priznanje Palestine je bilo z vseh vidikov prisiljeno, vendar je po mojem imelo resne posledice: prevlada diktature večine in prevladujoče ideje, ne pa demokratičnih pravil. In protiuteži ni videti nikjer. Lahkost, s katero je opozicija v prejšnji torek v Državnem zboru uporabila oziroma zlorabila referendum, me je zelo presenetila. Še bolj pa me je presenetila lahkotna uporaba parlamentarnih predpisov, od osnovnih pravil parlamentarne demokracije in njenih postopkov. Skoraj prezirljivo je bila legitimna zahteva v skladu z demokratičnimi pravili, ki se uporabljajo, prisilno preklicana. Vsem je bilo jasno, da je taktika SDS oviralna taktika, brez možnosti za uspeh, vendar je bila nekakšna garancija za tiste, ki so menili, da nimajo več demokratičnih orodij za izražanje nestrinjanja večine.

Blamaža nastopača Goloba, Državne volilne komisije in Mediane

Blamaža nastopača Goloba, Državne volilne komisije in Mediane

Medtem, ko je Ursula von der Leyen včeraj že razglasila zmago Evropske ljudske stranke na evropskih volitvah in prejemala čestitke socialistov, ko je francoski predsednik Macron zaradi hudega poraza razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, ko je odstopil belgijski premier De Croo, ko so na sosednjem Hrvaškem in v Avstriji že skoraj zaključili predvolilne oddaje, je naša Državna volilna komisija ob približno 23.30 z muko objavila prve delne uradne rezultate volitev. Pred tem je premier Robert Golob širni evropski javnosti že sporočil, da je Slovenija Evropi pokazala svoj “levosredinski” obraz in s tem postal šala večera (spet).

Evropske volitve v fotofinišu: prek Gaze do Bruslja za vsako ceno!

Evropske volitve v fotofinišu: prek Gaze do Bruslja za vsako ceno!

Kaj bi lahko rekli o letošnji kampanji za evropske volitve. Precej rumena in izumetničena, brezvsebinska… gotovo. Hkrati pa tudi vsaj malce osvežilna. EU je postala pomembna vsaj na prvi pogled. Niso pomembni samo čudni, pritrjeni zamaški na plastenkah in napačno ukrivljene kumare. Med drugim smo tudi izvedeli tudi, kdo so promotorji ruskega, Putinovega imperializma v naših krajih. Ti samooklicani “mirovniki” bi Ukrajini odvzeli vso pomoč in pustili Putinu, da izbriše ukrajinski narod. Razumi, če moreš. V bistvu je vse skupaj precej dobro za promocijo, reaktivacijo Evrope. Ni bilo tako dolgočasno. V Sloveniji seveda ni šlo brez partizanov in domobrancev. V vsakem primeru pa se obeta večja udeležba kot v preteklosti. Vsaj nekaj, bi rekli nekateri.

Slovenija je Arafatovo Palestino že dvakrat priznala, zakaj bi jo še tretjič?

Slovenija je Arafatovo Palestino že dvakrat priznala, zakaj bi jo še tretjič?

Slovenija kot ena izmed naslednic SFRJ bi lahko glede Palestine uporabila tudi argument sukcesije oziroma nasledstva po nekdanji SFRJ, ki je Arafatovo Palestino priznala davnega leta 1988 in leto kasneje z njo vzpostavila diplomatske odnose. Nenazadnje je tudi Slovenija z odprtjem “diplomatskega” predstavništva v Ramali to potrdila, zato je na mestu vprašanje, zakaj bi Palestino še enkrat priznali … razen če v resnici ne gre za priznanje, temveč za čisto navadno predvolilno kampanjo.

INTERVJU – Zala Tomašič: “trenutne ureditve glede splava v Sloveniji ne bi spreminjala”

INTERVJU – Zala Tomašič: “trenutne ureditve glede splava v Sloveniji ne bi spreminjala”

Zala Tomašič prihaja iz Škofje Loke. V boj za poslanski sedež se podaja z zadnjega mesta liste SDS. Najbolj prepoznavna je zaenkrat po svojem očetu Borisu, direktorju medijske hiše Nova24TV, ki so mu včeraj depolitizirani policisti vdrli v hišo, poslovno in zasebno. Zala ima težak politični nahrbtnik, ki ga s svojo vsebinsko in fizično kondicijo zaenkrat kar dobro nosi. S svojo mladostno energijo se je podala v kandidaturo za evropske volitve na listi “vsemogočne” SDS. Po nekaterih raziskavah ima celo nekaj možnosti, da se s preferenčnim glasom prebije v Bruselj. Mimo neskončnih, zaslužnih in nekoliko utrujenih borcev SDS. Ima precej študijskih izkušenj iz Bruslja, kar ji bo gotovo koristilo v navigacij po zapleteni evropski birokraciji.