Ključnik: Državni zbor
Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

V ponedeljek se je pri predsednici države Nataši Pirc Musar odvil prvi krog posvetovanj glede novega mandatarja. Rezultat je bolj ali manj pričakovan. Robert Golob je končno priznal, da (zaenkrat) nima glasov za sestavljanje vlade, pri čemer je v svojem stilu užaljeno, agresivno, žaljivo opletal z obtožbami o prevarantih, ki menda sestavljajo novo nenačelno koalicijo. Bolj kot Golobov pričakovan nastop je zanimivo obnašanje Janeza Janše. Javno je spet zatrdil, da ne sestavlja nobene koalicije, čemur morda verjamejo samo osnovnošolci nižje od petega razreda. Je pa res, da se je iz dogajanj v letih 2020 in 2022 nekaj naučil: z določenim zavlačevanjem bo poskušal vzpostaviti stanje, v katerem bo morala odhajajoča koalicija formalno prevzeti odgovornost za katastrofalno vodenje države in izredne razmere v javnih financah.

Monopol nad lažjo in oblastjo

Monopol nad lažjo in oblastjo

Dogajanje na slovenski politični sceni, ki ga je sprožila petkova izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora, je milo rečeno bizarno. Pa ne zaradi samega dejstva, kdo je postal predsednik, ampak zaradi povolilne histerije, panike na levici, ki je najbolj značilna za Gibanje Svoboda. V bistvu vse izhaja iz precej zaskrbljujoče predpostavke, prepričanja do sedaj vladajoče stranke, da jim nova vlada enostavno pripada. To so sicer govorili že pred volitvami. Ne glede na rezultat (še) vladajoče koalicije, ki je v Državnem zboru dobila le 40 poslancev so v nekem vzporednem vesolju očitno mislili, da bodo naprej vodili Slovenijo. Še bolj bizarno je izpostavljanje dejstva, da gre za politično korupcijo, da je nekdo “prevaral” volivce, lagal, ob dejstvu, da smo imeli zadnja štiri leta predsednika vlade, ki je v slovenski samostojni zgodovini verjetno izvedel največ prevar in povedal največ laži, kar je medijsko dokumentirano.

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Si lahko kdo predstavlja scenarij, po katerem Anže Logar postane mandatar s podporo SDS, krščanskih demokratov in Resnice? Resda je blizu znanstvene fantastike, vendar pa bi bil za t.i. desni pol v resnici edina rešitev. V tem primeru bi se Janez Janša preselil v Bruselj, saj bi se nova vlada zaradi nepojasnjene vloge evropske komisarke Marte Kos v prejšnjem režimu – zadnja knjiga zgodovinarja Igorja Omerze jo obtožuje sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti – odločila za njeno zamenjavo. Bi bil komisarski položaj za Janšo dovolj, da se odreče poželenju po še četrtem mandatu?

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?

Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?

Če je karkoli v Šutarjevem zakonu zmanipulirano, če je vse skupaj del predvolilne kampanje, se to ne za Goloba ne za njegovo stranko ne bo dobro končalo. Pregovor “kdor seje veter, žanje vihar”, se zdi naravnost idealen za ponazoritev tveganja. A ker dokaza, da gre pri Lex Šutar za blef, nimamo, sprejet pa je bil skoraj z ustavno večino, razlogov za paniko ni. Bo pa zanimivo spremljati obnašanje Evropske komisije, njenih histeričnih tiskovnih predstavnikov, ki so nekritično povzeli oceno visokega predstavnika evropskih Romov, češ da je Lex Šutar uperjen izključno proti romski skupnosti …

Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji

Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji

Potem ko je Državni zbor minuli teden sprejel zakon, ki končno ureja področje psihoterapije, se zdaj po napovedih zdravniškega lobija obeta veto Državnega sveta. Aktivirala se je tudi Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki je sočasno napadla in kritizirala predstavnike pacientov, združene v Zvezi organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), kjer so zakon o psihoterapiji ves čas podpirali. Zdaj so se oglasili oglasili tudi v ZOPS, kjer opozarjajo na izjemno problematična stališča ZZS, ki ji ob tej priložnosti javno zastavljajo tudi nekaj vprašanj.

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Dan pred glasovanjem o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti so predstavniki uporabnikov in predstavniki psihoterapevtske stroke vnovič opozorili na hude krivice in stiske ljudi, ki so žrtve predolgih čakalnih vrst in neprimernih obravnav. Vse to jasno kaže, da področje duševnega zdravja v Sloveniji še ni dobro urejeno niti v zdravstvenem sistemu niti na trgu. In kar je najbolj nesprejemljivo – psihoterapija brez zakona ostaja privilegij bogatejših, zato je glas proti zakonu glas proti najranljivejšim.

Kaj tu ni jasno?

Kaj tu ni jasno?

Zadnje dni smo priča novemu moralnemu in strokovnemu dnu, nekateri bi rekli “podnu”, delovanja, obnašanja vladnih politikov, pa tudi nekaterih ključnih institucij pravne države, z mediji na čelu. Po mnenju mnogih tega padanja še ni konec. Predsednik vlade Robert Golob prek odvetnika, ki sklicuje novinarske konference samo za posvečene novinarje, poskuša na vsak način diskreditirati delovanje Protikorupcijske komisije (KPK), v to “mašinerijo” je vključil celo državni SDH, ki toži ta, tudi njegov nadzorni organ. Treba je sicer povedati, da so si ugled na KPK v zadnjih letih z bizarno dolgimi postopki in “brezjajčnimi” odločitvami načeli tudi sami, zato so lahka tarča političnih manipulacij. Da ne omenjamo Specializiranega državnega tožilstva, to z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, v enem letu ni znalo (hotelo) ustrezno preiskati očitke iz kazenske ovadbe Policije proti premierju v zadevi politično diskriminatornega kadrovanja, to sedaj v stilu novega zavlačevanja prelagajo na sodišče.

Polemika o končanju življenja: Milan Krek odgovarja poslanki Terezi Novak

Polemika o končanju življenja: Milan Krek odgovarja poslanki Terezi Novak

Najprej naj se zahvalim poslanki Terezi Novak, ki se je v zahtevi za popravek mojega članka odzvala na moj zapis in mi dala možnost za širšo javno diskusijo o zakonu, ki ureja pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Tereza Novak v svojem popravku navaja: “pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je postopek, v katerem je pacient tisti, ki sam konča svoje življenje z zaužitjem smrtonosne učinkovine.” Poudarek je seveda na besedici “sam”, zato poglejmo, če je to res uresničljivo v praksi. Seveda si človek ne more sam pripraviti in nastaviti infuzije, po kateri bo dobil smrtno dozo različnih snovi. Že s tem se trditev gospe poslanke, da človek sam konča življenje, izniči, saj človek vedno potrebuje nekoga, ki mu bo pripravil vse za zastrupitev in sam samcat ne bo zmogel končati svojega življenja. Zato je njena dikcija samo bolj opisno izražena evtanazija, zavajanje parlamentarcev in javnosti.

Prikaz nasprotnih dejstev: Poslanka Tereza Novak odgovarja Milanu Kreku

Prikaz nasprotnih dejstev: Poslanka Tereza Novak odgovarja Milanu Kreku

Na komentar Milana Kreka z naslovom “Človek se vedno bori za življenje – tudi tedaj, ko se odloči za smrt” se je odzvala predlagateljica Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Tereza Novak, ki nam je v skladu z zakonom o medijih poslala prikaz nasprotnih dejstev. V njem pojasnjuje vsebino in namen tega zakona, ki ga je pred kratkim dokončno potrdil parlament. Poslanka Gibanja Svobode trdi, da je Milan Krek v svojem kritičnem komentarju zavajal.