Ključnik: Državni zbor
Novinarski psi lahko še tako lajamo, ampak mafijska karavana bo šla mirno dalje

Novinarski psi lahko še tako lajamo, ampak mafijska karavana bo šla mirno dalje

Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi slovenski premier nekega dne ugotovil, da obstaja genialen način, kako v trenutku pokončati pošast, imenovano korupcija v javnem zdravstvu. Z nekaj zakonskimi spremembami bi ZZZS naložili, da mora financirati vse ponudnike zdravstvenih storitev, ki so kvalificirani, licencirani in ki lahko zagotavljajo tiste zdravstvene storitve, ki jih pacienti potrebujejo, pri čemer pa je popolnoma vseeno, ali gre za javne ali zasebne ponudnike. Glavno je to, da je storitev opravljena kvalitetno, strokovno in v okviru finančnih omejitev. Greste stavit, kdo bo bolj učinkovit in uspešnejši? Zasebni ponudnik, brez dvoma, saj bo v kali zatrl kakršno koli misel o korupciji. Kdo pa je tako nor, da bo kradel samemu sebi?!

Če sta vzrok in posledica zamešana, zakon ne more odpraviti glavnih težav našega zdravstva

Če sta vzrok in posledica zamešana, zakon ne more odpraviti glavnih težav našega zdravstva

Glede novele Zakona o zdravstveni dejavnosti gre izpostaviti tri glavne probleme. Prvi je ta, da novela izhaja iz povsem ideološke predpostavke, češ da je dobro le državno zdravstvo. medtem ko je zasebništvo nekaj slabega. Naslednji problem je dejstvo, da je precej določb v predlogu novega zakona v nasprotju z ustavo (prepoved dela zdravnikov pri zasebnikih, prisilno delo, omejitve oziroma prepoved dobička za koncesionarje), na kar so opozorili že pravni strokovnjaki. Tretji problem in za bolnike najbolj občutna škoda pa se skrivata v posledicah, ki bi jih sprejetje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti prineslo državnemu zdravstvu. Kajti prišlo bo do odhoda zdravnikov, s čemer se bodo čakalne dobe še povečale, bolniki pa bodo prisiljeni iskati samoplačniške storitve pri zasebnikih ali celo odhajati na zdravljenje v tujino. Vse to odpira resno vprašanje, ali se predlagatelj dejansko zaveda, kak zakon sprejema Državni zbor in kakšne negativne posledice prinaša.

Ali je še upanje, da poslance tik pred zdajci sreča pamet?

Ali je še upanje, da poslance tik pred zdajci sreča pamet?

Že nekaj časa torej predsednika vlade nenehoma opozarjam, da gre ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pri urejanju zdravstva po napačni poti. Svetoval sem mu, da jo zamenja, pa je ni. Potem sem predlagal ministrici, naj sama odstopi in se s tem zaščiti pred kritiko, ki bo sledila, pa ni hotela odstopiti. Še več, ministrica Prevolnik Rupel nam je pripravila novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je ne podpira stroka. Ne podpira je najbolj pomemben del stroke, torej zdravniki. Brez njih zdravstva preprosto ni.

Parlamentarno kladivo Antoanete Ursule von der Klakočar

Parlamentarno kladivo Antoanete Ursule von der Klakočar

Državni zbor je v tem tednu poskrbel za nekaj vroče krvi. Spet. Ne samo po zaslugi precej avtokratske predsednice Urške Klakočar Zupančič, ki je ponovno uveljavila svojo intimno voljo, razveljavila povezane Demokrate, ampak tudi na Odboru za pravosodje, ki mu načeluje njena strankarska tovarišica Lena Grgurevič, kjer so včeraj obravnavali predlagane spremembe Zakona o ustavnem sodišču, imenovane tudi Lex Jaklič. Novelo je že lansko jesen – ob razkritju, da je imel ustavni sodnik Klemen Jaklič več let odprt tudi t.i. popoldanski s.p. za raziskovalno dejavnost – v proceduro vložila kar Urška Klakočar Zupančič osebno.

Inkvizicijske tendence samooklicane Svobode, ki nikakor niso smešne ali neškodljive

Inkvizicijske tendence samooklicane Svobode, ki nikakor niso smešne ali neškodljive

Včeraj smo bili v Državnem zboru ponovno priča izkrivljenemu razumevanju medijev, svobode govora, ki ga je več kot plastično prikazala poslanka Gibanja Svoboda, navdušena parlamentarna zasliševalka Tamara Vonta. Ta vodi bizarno inkvizicijsko komisijo s še bolj bizarnim neskončnim nazivom “Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine”. Poleg očitnega nerazumevanja, oziroma izkrivljenega dojemanja delovanja medijev, je javnost spet šokirala raven komunikacije vladne poslanke, ki je padla globoko pod gostilniško.

Zakon o medijih: bombončki za naše, kazni in cenzura za vaše!

Zakon o medijih: bombončki za naše, kazni in cenzura za vaše!

Vlada je očitno končno zaznala, spoznala, da so volitve blizu, no se hitro bližajo, mediji pa niso dovolj ustrezno depolitizirani za napovedani drugi mandat trenutne koalicije. Depolitizacijo, ki jo je ekspresno uvedla v javnem zavodu RTV Slovenija, je treba menda preseliti v celoten medijski prostor, oziroma vsaj v t. i. mainstream medije, ki brez dodatnih “podpornih” ukrepov niso več pod popolno kontrolo. Vsaj navidezno. Zato se je vlada na korespondečni seji na Silvestrovo, stran od oči praznično razpoložene javnosti (podobno kot je predlani potrdila koruptivni, negospodarni nakup podrtije na Litijski 51), odločila podpreti nov zakon o medijih, ki je po mnenju ministrice za kulturo Aste Vrečko eden najsodobnejših v Evropi, če ne kar na celotnem planetu. V Kremlju in Pekingu se gotovo strinjajo.

Decembrska politična veselica

Decembrska politična veselica

Če je včasih, v dneh mlade, a agilne slovenske demokracije, veljalo, da se v t. i. veselem decembru, vsaj tam po desetem, nima smisla ukvarjati z ničemer, ker nacija že precej apolitično praznuje po štantih in hodi na vse možne sprejeme, je očitno danes malce drugače. Predsednik vlade Robert Golob skače iz vseh paštet, gradov, soban, medijev, kjer pojasnuje svojo izgubljajočo in rotirajočo resnico, policijski minister razlaga o neustreznem, napačno razumljenem sklepu sodišča, opozicija pa na oblast juriša prek komisij, interpelacij, shodov in pohodov za demokracijo, proti krivosodju, za Trento, pri čemer se poslužuje vseh sodobnih komunikacijskih prijemov. Svoje je morala v parlamentu povedati tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Ob bojkotu poslancev SDS in vlade, kar je precej dober pokazatelj bolnega stanja v državi.

Lena & Tamara: Joseph McCarthy bi bil ponosen

Lena & Tamara: Joseph McCarthy bi bil ponosen

Parlamentarna preiskava je resen institut vsake parlamentarne demokracije, kjer se načelo delitve oblasti spoštuje in upošteva. Ker zakonodajna oblast ne more posegati na področje sodne, ima na voljo posebno vrsto političnega pritiska, s katerim lahko sproži odziv preostalih dveh vej oblasti, konkretno sodstva in policije oziroma preiskovalnih organov. Parlamentarna preiskovalna komisija torej nikakor ni (pravo)sodni, pač pa politični organ. Vendar to ne pomeni, da njeni člani poljubno zaslišujejo stranke v parlamentarni preiskavi, torej preiskovance in priče, pač pa sledijo točno določenemu postopku in na koncu, če je za to vsaj minimalna politična volja, sprejmejo tudi končno poročilo.

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026, ki predvidevata rekordno državno porabo v zgodovini neodvisne Slovenije ob popolni odsotnosti resnih strukturnih reform in ukrepov za večjo učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Proračun za leto 2025 je vlada s popravki napihnila še za dodatne 1,3 mrd na 17,1 mrd EUR ob 1,9 mrd primankljaja, pri čemer je zaskrbljujoče, da praktično nihče od poslancev vladne koalicije ni bil sposoben minimalno kritičnega razmišljanja o takšnem ekscsnem zapravljanju, nasprotno, priča smo bili kimanju vsemu, kar v Državni zbor prinese vlada. Kam gredo javne finance naše države jasno pove podatek, da so bili odhodki proračuna še v letu 2019 10,2 mrd EUR (!).