Referendum o regulaciji medicinske konoplje kot svobodnjaška manipulacija

Avtor: | 29. marca, 2024

Referendum je pomembno demokratično orodje v rokah prebivalcev, zato bi ga morali uporabljati zelo resno in samo takrat, ko nam da tudi dejansko pomembne rezultate. S pomočjo referendumov smo se osamosvojili, postali članica Evropske unije in zveze NATO. Zdi se, da je v Sloveniji po epidemiji kovida-19 nastopila še epidemija referendumov, za katero ne vemo, kdaj bo dosegla svoj vrh, pa še cepljenja nimamo proti tej epidemiji, zato zna trajati kar veliko časa, saj tudi tega kaos v politiki ne bo tako hitro konec. Predlogi za razne referendume namreč dežujejo in nekateri politiki predlagajo celo nekakšne referendumske dneve, ko bi se na volišča podali samo zaradi referendumov. Kot da parlament in politika ne znata več odločati sama in bi rada odgovornost za sprejemanje odločitev prevalili na ljudi.

Ob tej referendumski vzhičenosti bi se morali tudi vprašati, koliko nas tako vedenje in način odločanja dejansko stane, koliko nam razdira utečene poti odgovornosti parlamentarcev in koliko nam ta način delovanja razvrednoti sicer zelo močno demokratično orodje, ki ga občasno zelo potrebujemo. Baje je strošek izvedbe referenduma lahko tudi preko dveh milijonov evrov, kar lahko ob množici referendumskih pobud dodobra obremenilo proračun. Prav tako ni zastopnj odločitev, o kateri odločamo na referendumu, tudi ta ima lahko visoke, celo milijardne finančne posledice (referendum o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško). Zato je pomembno, da se referendum ne zlorablja in se ga razpiše le tedaj, ko resnično ne moremo priti do pomembnih odločitev na drug demokratični način in ko je težko napovedati, kako se bodo ljudje odločili.

Referendum je nesmiseln, če že v naprej vemo, kako bodo ljudje odgovorili na zastavljeno vprašanje.

Med referendume, pri katerih lahko z visoko verjetnostjo napovemo, da se bodo ljudje odločili za podporo, je tudi referendum o uporabi medicinske konoplje v zdravstvene namene, ki ga je pred kratkim na vrat na nos na hitro vložilo v parlamentarni postopek Gibanje Svoboda. Zato se postavlja temeljno vprašanje, zakaj so svobodnjaki postavili to referendumsko vprašanje in čemu sploh služi, če pa že vemo, da je podpora medicinski uporabi konoplje v Sloveniji visoka. Na vprašanje, ali ste za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena, bi na referendumu dobili visoko podporo. Med ljudmi in med strokovnjaki. Letno uvozimo po besedah Vesne Marinko iz Ministrstva za zdravje preko 20 kilogramov CBD in THC. Še več, to vprašanje je ob tem, da je uporaba konoplje v medicini že nekaj let dovoljena, popolnoma neumestno in napačno zastavljeno, saj sprašuje o dovoljenju za nekaj, kar je že vrsto let dovoljeno.

Kaj pravzaprav sprašujete s tem referendumom, gospe in gospodje iz Gibanja Svobode? Žalostno, da tako slabo poznate področje, na katerem bi radi izpeljali referendum. Uporaba medicinske konoplje za zdravljenje v Sloveniji res ni nova. Tako je študent Fakultete za zdravstvo iz Jesenic že leta 2016 v svoji diplomski nalogi ugotovil, da kar 80 % vprašanih podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Po osmih letih je verjetno ta delež prebivalcev še večji kot tedaj, zato je ta referendum popolnoma nepotreben.

Septembra 2023 je bila konferenca o konoplji na Bledu, kjer je državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade dr. Metka Paragi sama navedla podatek, da uporabo konoplje v medicinske namene podpira že 80 % prebivalcev Slovenije. Čemu torej ob tako veliki podpori uporabi medicinske konoplje potrebujemo še referendum, da bi ugotovili, kar že dolgo vemo? Namreč da ljudje podpirajo medicinsko uporabo konoplje in da jo nekateri tudi predpisujejo bolnikom, ki jo uporabljajo kot zdravilo.

Na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) nas seznanjajo, da se v Sloveniji lahko uporabljajo v zdravilne namene tudi standardizirani ekstrakt cveta konoplje ter kanabinoidi v obliki posušenih cvetnih in plodnih vršičkov konoplje za medicinske namene. Študija NIJZ, izdana leta 2021, pa navaja, da legalizacijo konoplje v vse namene podpira le 35% prebivalcev. No, morda se v tem grmu skriva zajec. Vprašanja o legalizaciji konoplje – ali bolje: o novi regulaciji konoplje – se bojijo dati na referendum, ker bi verjetno krepko izgubili, saj legalizacijo podpira vsaj 35 % prebivalcev, to pa je krepko premalo za referendumsko zmago.

Ob vseh navedenih podatkih se postavlja vprašanje, zakaj Svoboda sploh potrebuje referendum o medicinski konoplji, in ne referenduma o legalizaciji konoplje. Odgovor je jasen: Svobodnjaki se krčevito borijo za politično podporo, ki ji v zadnjem času zelo pada in takšen “zanesljiv” referendum bi jim morda vsaj malce dvignil podporo.

Politiki Gibanja Svoboda bi ljudstvo ponovno prepeljali žejno čez vodo, saj dobro vedo, da za legalizacijo konoplje ne bi dobili dovolj podpore, za medicinsko uporabo konoplje, ki se v Slovenij dejansko že uporablja in je nastala zaradi velikega dela posameznikov v vladnem in nevladnem sektorju, ki smo vložili veliko naporov v aktivnosti za podporo zdravljenja z medicinsko konopljo, pa bi dobili očitno več kot 80 % podporo. To pa je nekaj, kajne? Radi bi pobrali smetano in se hvalili. Seveda bi dobili visoko podporo na referendumu, o tem ne dvomim, a zakaj rabimo referendum, če imamo že sedaj dovolj podpore ljudi za zdravljenje z medicinsko konopljo? Kaj če bi se namesto tega raje lotili zakonskih in podzakonskih aktov, ki bodo to omogočali na lažji način, namesto da trošite denar za referendum?

+++

Manipulacije z referendumi potrjujejo staro modrost, da je politikom vedno gledati pod prste in jim ne nasedati na lepe besede. Tudi pri predlogu za referendum jih gre predvsem za politični prestiž in pozitivne točke, ne pa za to, da bi na tem področju res nekaj naredili.

Na področju uporabe medicinske konoplje imamo v javnosti visoko podporo, vendar temu ne sledijo ukrepi, ki bi jih morala izpeljati  vlada in Ministrstvo za zdravje. Mislim zlasti  na izobraževanje strokovnjakov, ustanavljanje centrov za zdravljenje z medicinsko konopljo itd.. Teh ukrepov preprosto ni, ker se nihče ne trudi zanje, in to kljub temu, da imamo vrsto služb, ki bi morale delati v tej smeri.  Tukaj pa ni več politike. Da bi se to področje uredilo tako, kot se mora, bi morali sprejeti zakon o proizvodnji medicinske konoplje, ki smo ga začeli pisati leta 2016 in se je izgubil nekje v predalih ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Za ministrico je pomembno, da zdravnik ob velikih obremenitvah izpolnjuje obrazce za bolniški stalež in mu ob tem tudi zmanjka časa za bolj resno delo na področju zdravljenja z medicinsko konopljo.

Dokler bodo našemu zdravstvu vladali birokrati, bo to pač vse bolj birokratsko in obremenjeno s kupi papirjev. V elektronski dobi!

Veliko lažje se je politikom politično igrati s tem področjem in postavljati nepotrebna referendumska vprašanja. Pozabljajo, da je potrebno namesto v referendume vložiti več denarja in naporov v razvoj pridelave medicinske konoplje v Sloveniji, njeno skladiščen in distribucijo do lekarn in bolnikov. Potrebujemo tudi dodatne kadre in mrežo terapevtov, kajti čeprav izgleda zdravljenje z medicinsko konopljo na prvi pogled preprosto, je v resnici zelo zahtevno in nemogoče je že od tako obremenjenih zdravnikov pričakovati, da se bodo sami zavzemali za še več dela.

In smo spet pri tokratni zdravniški stavki, ki jo politiki nočejo razumeti in vnesti v sistem spremembe, ki bi razbremenile zdravnike in pridobile več zdravnikov, da bi lahko pokrili tudi zdravljenje z medicinsko konopljo. Vlada namesto tega raje diskreditira zdravnike, ki jih bodo koalicijski politiki nekoč tudi sami potrebovali, ko bo prišla gospa v črnem s koso. Če nas ne bo zdravnikov, tudi njim ne bomo mogli pomagati. Vsi smo v enem sistemu, zdravstvo je samo eno, en celovit sistem in znotraj njega se vse dogaja po zakonitostih sistema.

+++

V obrazložitvi, ki sledi predlaganemu referendumskemu vprašanju, ki ga je poslala Golobova Svoboda v parlament, najdemo tudi skrite nastavke za legalizacijo konoplje v celoti. Zakaj tega niso dali v vprašanje, zakaj to skrivajo v obrazložitvi? Verjetno bi po uspešnem referendumu na dan prinesli tudi skrite zahteve in ugotavljali, češ da so ljudje dejansko glasovali za legalizacijo konoplje in ne samo uporabo konoplje v medicinske namene, saj so imeli legalizacijo konoplje dejansko v obrazložitvi.

Človek mora biti pri obnašanju vladajočih politikov vedno pozoren, da ga ne speljejo na limance. Konoplja je danes vedno predvsem politično vprašanje, ki bi moralo biti pozorno na strokovna dognanja. Jaz veliko raje od izraza legalizacija uporabljam besedno zvezo regulacija konoplje, ki daje veliko širše polje delovanja. Ob tem je pomembno, da se spremlja množico podatkov, ki nastajajo dnevno pri raziskovanju konoplje, njenih dobrih in slabih lastnosti.

Pozabite na referendum, raje vložite energijo v to, da najdete v zaprašenih predalih Ministrstva za zdravje že napisan zakon in področje zdravljenja z medicinsko konopljo uredite tako, kot ga je potrebno. Osem let je že izgubljenih. Želite izgubiti še naslednjih osem?

24 komentarjev

  1. Edelweiss

    Vsaka droga je zdravju škodljiva! Kdor tega ne ve, noče razumeti ali pa ne zmore.

    • vernon coleman

      Čestitam ta pravilno razmišljanje.
      Dr. Krecka pa ponovno sprašujem, če se bo končno umaknil iz javnega življenja, sramu očitno ne pozna: slaboumno propagira prepovedane droge, namesto, da bi se proti njim boril. Hkrati je naredil za stotine milijonov Eur škode, že v korona-vele-nategu:
      https://www.delo.si/novice/slovenija/zavrgli-za-71-milijonov-evrov-cepiva-proti-covidu-19/
      Kdaj boste odgovarjali za 15x škodo ”afere Litijska”??????
      Kdaj boste NOVINARČKI STRAHOPETNI RETARDIRANI PISUNČKI opravili svoje delo?

  2. deni

    Boli me Đoko, bi rekli Srbi. Na neki plantaži v Srbiji so našli nekaj ton konoplje, oziroma marihuane. OK se zgodi, ker naj bi bila konoplja namenjena za vrvi in v podobne “svrhe.

    Zaradi povezave s plantažo je predsednik izjavil, da to ni nič takšnega, ker so Nemci legalizirali marihuano in jo baje tudi Makedonci tudi množično gojijo in prodajajo.

    Nič narobe, če ne bi nekal dni nazaj notranji minister Srbije opozoril, da bo vsakdo kaznovan, tudi za miligram marihuane, ki bi jo slučajno posedoval. Podobnost s Eslovenio je zgolj in samo naključna

  3. vernon coleman

    Lepo si se spet izdal brezsramni Milanče, isti si kot tvoj tovariš Nolimal… brezokoristni, prikriti dvolični propagandist za legalizacijo marihuane v ustanovi, ki bi morala zdravje vedno braniti, hašišarski plačanec, NIJZ kader – namesto glave radar!
    Mi te plačujemo za to, da narediš kaj za to, da bo drog med mladino manj in bi te morali temu primerno plačati, po rezultatih, ti pa po desetletjih kariere na državnem javnem denarju (NIJZ, MZ, Urad za droge, itd.) sploh nimaš ničesar za pokazat!
    ******* ******* ******** ***** *********
    Kaj je že rekel Žižek za Cankarjev dom – to velja tudi za NIJZ.

    • roman n.

      bla,bla!

      • vernon coleman

        kaj bla,bla! – papak, kaj od tega ni res?

        • Roman N.

          nič,nevedni papak,ne moreš se primerjati z Dr.Krekom.

          • vernon coleman

            Rad bi te videl v živo, seronja. Potem bi pa hitro drugače začivkal!
            Papak si zlasti v argumentih, navedel nisi niti enega samega, razen, da rad klečiš pred mega-uglednim doktor 6-pack kebabom, ki skrajno malomarno piše o najbolj razširjeni prepovedani drogi pri nas, proti kateri se je na državnem denarju pasoč lažno boril vso kariero… Skratka, kot debater si zanimiv natanko toliko, kot je Creck ”strokoven”.
            Žalit poskušaš, toda v hlačah pa samo sranje… ugasnite luč v kleti, smradi.

  4. slavkope

    “Zakonodajni referendum” pomeni prelaganje odgovornosti za referendumsko sprejeto in zakonsko veljavno odločitev po predlogu vlade na večino volilnega telesa.
    Vlada in državni zbor sta namreč po veljavni ustavi in zakonodaji brezpogojno dolžna večinsko “zakonodajno” referendumsko odločitev spoštovati in izvršiti. Referendumskega vprašanja vsaj v letu dni tudi ni mogoče več ponoviti.

    “Posvetovalni” oz. “poizvedovalni referendum” pa le podaljšuje čas odločitve, ki jo nazadnje, kljub večinsko sprejetemu referendumskemu “nasvetu” večine aktivnih volivcev, svobodno in dokončno veljavno sprejme vlada ter vladajoča večina poslancev v DZ RS.

    Skratka, “poizvedovalni referendum” je lahko tudi zgolj profani populistični trik strokovno ter politično oprezne, neodločne ali nesposobne vlade ter vladajoče parlamentarne koalicije, s katerim si nesposobni ministri in drugi politični odločevalci poljubno podaljšajo čas za odgovorno in kompetentno odločanje, obenem na videz ponudijo možnost neobveznega “svetovanja” aktivnemu delu volilnega telesa, ki pa mu v resnici ne zaupajo povsem, saj si avtokratsko zadržijo samovoljno “svobodno presojo” referendumske večinske volje ter svobodo lastne veljavne politične odločitve oz. pravice do “zadnje besede”.

    Nobenega dvoma ni, da demokratično in ustavno korektna izvedba vsakega referenduma davkoplačevalce stane, zato se nikakor ni smiselno in upravičeno “igrati” s “festivali poljubnega števila referendumov”, še posebej, če bi vladajoča parlamentarna večina politično diskriminatorno dovolila oz. dopustila le izvedbe selektivno izbranih neobvezujočih “posvetovalnih referendumov” in še teh le na dopuščene in dovoljene teme ter referendumska vprašanja po izključevalni politični volji in okusu aktualne vlade ter vladajoče parlamentarne koalicije.

  5. TL

    “Predlogi za razne referendume namreč dežujejo in nekateri politiki predlagajo celo nekakšne referendumske dneve, ko bi se na volišča podali samo zaradi referendumov.”

    In kaj je s tem narobe? En referendumski dan na leto pa je sploh dobra ideja. Zaradi nižjih stroškov (en referendumski dan namesto na primer dveh, treh ali več), zaradi večje udeležbe (vsak referendum pač na volišča pritegne dodatne volivce), zaradi demokratizacije (s pomislekom, da mora potem vladajoča oblast res izpolniti voljo ljudstva, ne pa, da vse ostane mrtva črka na papirju. Če bi poleg tega ta država, ki ima celo ministrstvo za digitalno preobrazbo, uspela, da bi mi, ki bi bolj pogosto želeli uporabljati naša digitalna potrdila, volili na daljavo, bi bila tudi zaradi tega udeležba na referendumih večja. In če je na referendumski dan več vprašanj, se lahko mirne duše vsa vprašanja natisnejo na eni sami glasovnici, tako da je odveč tudi skrb propadlega politika, ki so ga golobčki ustoličili na čelo RVK-ja, da bi ne bilo dovolj dovolj papirja za glasovnice.

    Kar pa se same vsebine tiče: mislim, da je vedno večji problem vajpanje mladih, tudi osnovnošolcev. Druga epidemija pa je stalna uporaba mobilnih telefonov, mladi se še po cesti ne znajo normalno sprehajati, ampak bulijo v mobilne telefone in tiktokajo. Kakšna škoda bo to na dolgi rok za pljuča, možgane in nasploh njihovo zdravje? A se s tem kdo ukvarja?

    Vsem želim lepe praznike, tako vernim, agnostikom in ateistom.

  6. Halobp

    V bistvu je vse jasno! Nam, kateri to razumemo.
    Ampak v lepi Sloveniji pa velikemu vodji to ni jasno 🙂
    Občutiti je politični ping pong Svobodnjakov,kateri iščejo oz. snubijo ganđarje, na drugi strani pa opozicija predlaga narko teste za poslance 🙂
    Na vsej tej proslavi zadete demokracije manjka še samo Slavko Ivančič, da jim zapoje dve pesmice za ene, Kriva je trava, za druge Potegni črto.
    Ker je Robi pregnal kar nekaj deklet z njegovih uradov je pa sedaj nastopil čas, dekleta s partizanskim imenom Futrija, da ona zamenja njega 🙂
    Plešemo ne! jokamo in žalostimo se kar ta Robić tobi dela.Zaslepljeni slovenski Narod pa ala Parni Valjak mi čekkkamo mi samo čekkamoo….
    Želim si in tudi veliko Vas, da bi kamlu Duo Robi &Tina, na nedeljskih predčasnih volitvah zapela Nedelja prokleta nedelja in mali murgeljski palček in pribočnik Zoki, na klopci pred pravoslavno cerkvijo v Lj čalkala na črn dim … Non avemus vince, seveda v kirilici 🙂

    Malo se smejte dragi sodržavljani, želim Vam lepo mirno pirhanje , ekstremno levim pa roke v žep pa mencajte da vas drugi ne vidijo !

  7. Miller

    Referendum je samo zato, da oblast preloži odgovornost na vse prebivalce, za negativne posledice, ki bi jih prinesel zakon.

    Nedavno je bil na TV potopis, ki je prikazal, kako se je mestece v vukojebini na ameriškem zahodu modreniziralo. Imajo vse od A do Ž. Infrastruktura kot v emitatih, ni da ni.
    Vzrok: mestni svetniki so dovilili „rekreativno“ uporabo konoplje.

    Epilog: množice turistov puščajo milijone dolarjev. Šerif pravi, da kljub zelo strogim pravilom v mestu, nimajo nobenih problemov.
    Evo, tržna niša za naše kmete in obubožano državo.
    Žal gospodar Bruselj slovenski dekli tega ne bi dovolil.
    Drgač pa: v ZDA je že 24 držav dovolilo rekreativno uporabo konoplje.

  8. APMMB2

    Referendum o legalizaciji marihuane je neprimeren.
    Normalni ljuje lahko shajajo brez narkotikov.
    Uporaba v medicinske namene pa je tako in tako dovoljena.
    Nobene potrebe ni, da bi ob že tako problematičnih zasvojencih krog širili.

    • Peter klepec

      Ljudstvo je na volitvah pooblastilo strokovnjake da delajo tisto, kar je potrebno.
      Na referendumu pa sedaj ti strokovnjaki sprasujejo ljudstvo o steokovnem mnenju.
      To je tako kot ce bi vas zdravnik prosil za vaso diagnozo vase bolezni in bi vas potem temu ustrezno zdravil.
      Kaj je povprecen drzavljan o jedrski energiji, organizaciji in tehniki gradbenih del ali o pitni vodi (razen banalnosti, da pitno vodo pac rabi).
      V nekoliko resnejsih drzavah referendumov sploh nimajo.
      Samo, da ne bo sedaj kdo primerjal Slovencev s Svicarji!

      • ren

        Zakaj pa ne bi primerjali s Švicarji? A imajo 6 prstov na rokah in precej krajši nos? No, imajo demokracijo in NIKOLI niso imeli komunizma/socializma. Imajo pa svobodo. Ta pravo, ne tisto pisano z velikim S. In tudi ne take, kakršno so nam jo vsiljevali takoj po drugi vojni.

        • Peter kLepec

          A zakaj? Zato, ker Svicarji niso ne Nemci, ne Francozi, ne Slovenci. Njihov sistem deluje samo s Svicarji.

      • Rokovnjac

        To je tako kot ce bi vas zdravnik prosil za vaso diagnozo vase bolezni in bi vas potem temu ustrezno zdravil.

        Tole mi je pa res padlo v glavo.V Ameriki ogromno reklamirajo na novo odkrita zdravila na TV.Skoraj v vsaki reklami recejo:”Povej dohtarju,kaj je s tabo narobe in ga vprasaj,ce je to zdravilo primerno zate!!hahahahaha.Jest sm mojmu dohtaru reku,da naj prosi vlado,da prepove reklamirat zdravila na TV,ker to je stvar med zdravnikom in farmacevtsko industrijo.Prepovedati bi morali tako,kot so tobacne izdelke ze v prejsnjem stoletju,tam nekje leta 69!

        • vernon coleman

          Samo ZDA in NZ dovoljujejo reklamiranje zdravil na recept. V ZDA je prišlo do mnogih škandalov v zvezi z zdravili, recimo npr. hudih zlorab opioidov, na pamet se spomnim, da vsaj 40.000 žrtev (in posledično tožb), da ne omenjam strelnega orožja. A če Američani in Nemci skačejo v prepad, moramo še mi? To je logika nekaterih… in seveda prodanih lažnih gnjusnih ”varuhov” javnega zdravja.
          Recite odločno NE vsem drogam!

          • vernon coleman

            Pardon, popravek, moram biti bolj natančen, okoli 80.000 žrtev opioidov vsako leto imajo v ZDA. Ideja za samooklicanega ”varuha zdravja”, brez rezultatov v svoji mizerni karieri v ”boju proti odvisnostim”, dr. Crecka, dajmo še mi to, kar imajo v ZDA? ”Medicinski” opioidi v vsako vas??!!
            Dodajmo pred droge pridevnik medicinski, pa bo ‘koj vse superduper!
            Dr. Creck, želim vam ”sretan božić 2010”.

    • Halobp

      Imaš RES, sedaj mi je jasno zakaj so v podjetju Derby v Ljubljani tako visoke ograje …. a te BANANE BEŽIJO al Jih Fužinci tolk kradejo 🙂
      a JAAA tam jih ”preparkirajo” mogoče,pišejo tam osnutke nove zakonodaje o legalizaciji bananinih olupkov 🙂
      Še dobro, da imamo ministra za NZ snajperista ki vse uvidi.

      • Miller

        Pravi slovencelj. Za šankom se napihuje. Če trdiš, da je to res, pejd na Police, prijavi, pa naj gre enota preiskat…
        Če ni, pa nosiš stroške.., oz. krivo prijavo.
        Bo šlo.

        • vernon coleman

          Miller, vedno večje razočaranje ste, blefer ali pa nevednež. Ne berete nič Kunstlja, kaj on vse piše o Botru v Ljubljani, delovnih sestankih v Asu? A greste kdaj na sprehod po Petkovškovem nabrežju, tam se grupišu kolegi đžankiji, pokukajte kdaj pod Mesarski most, tam so zanimivi prizori, kaj? Ali pa ste preprosto slepi egocentrik?

        • Halobp

          Meine Lijebe Herr Mueller, nič drugega, kot,le Ich Liebe Dich samo da boš Tih

    • vernon coleman

      APMMB2, tokrat zelo dobro, moram vas pohvaliti za razumen komentar!
      Postavlja se vprašanje, kaj je narobe z marsikom, da ne zmore razmišljati z osnovno zdravo pametjo v zvezi z drogami (niti ne govorim o ljudeh, ki so plačani za varovanje zdravja)?

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar


Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno “die hard” politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

Referendum o češnjevem cvetu

V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?

Kučanova poslednja bitka: Predsedniške volitve v SD

Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.

Namišljeni strelski pohod in realne organizacijske bombe v delovanju vlade in policije

Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv “eksperiment” ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.

Vladni sklad za medijski mir

Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih “merilih” je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.