Referendumska ofenziva, v kateri poka iz vseh strani

Avtor: | 27. marca, 2024

SDS je v postopek vložila predlog, da bi poslance v slovenskem parlamentu testirali na prepovedane droge. To je zdaj že tretji predlog za razpis posvetovalnega referenuma te stranke. Prvi zadeva zaupanje v aktualno vlado Republike Slovenije, drugi gradnjo novih azilnih domov. S temi predlogi se je tudi ta stranka z nekaj zakasnitve vključila v referendumsko politično vrenje, v katerem je doslej prednjačilo Gibanje Svoboda, včasih s podoporo koalicije, lonček s svojim predlogom o kurjenju na drva in kulturnih pravicah “jugoslovanskih” državljanov v Sloveniji pa je pristavila tudi že NSi. Priča smo torej pravi referendumski ofenzivi, v kateri poka iz vseh strani. Zakaj kar naenkrat tolikšno zanimanje strank za posvetovalni refrendum, tj. za tisto referendumsko obliko, ki je doslej doživela manj zanimanja strank, saj smo jih v samostojni Sloveniji doslej imeli le tri, letos pa bi jih naenkrat imeli kar devet, če bi jih vse, z jedrskim vred, tudi izpeljali?

Najbrž se je vsa to silno referendumsko vrenje začelo z odločitvijo koalicijskih poslancev, da bodo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki je užival njihovo večinsko podpora in bi ga lahko potrdili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, razglasijo za neprimernega, da bi ga najprej preverili na referendumu. Ker je razprava o ZPPKŽ v družbi živa že nekaj let in so ljudje v precejšnji meri s tem zahtevnim moralnim vprašanjem že seznanjeni, so poslanci koalicije izvedbo tega referenduma tempirali na dan evropskih volitev. Zatem je Gibanje Svoboda predlagalo izvedbo še dveh referendumov: o medicinski rabi konoplje in o preferenčnem volilnem glasu.

Predčasnim volitvam se vlada sicer najbrž lahko izogne, težje pa bo ljudi, ki vanjo ne verjamejo več, prepričala, da je uspešna v svojem kosanju z izzivi pred njo.

Medtem ko je Tonin pozdravil predlog izvedbe referenduma o ZPPKŽ na dan evropskih volitev in menil, da bo ta združitev motivirala volivce NSi k bolj številčnemu prihodu na volišča in oddajo svojega glasu proti ZPPKŽ, je – tako se zdi – Janša z nekaj zamude uvidel, da se pripravlja nekaj, kar SDS ni v korist. Javnomenjska raziskava je namreč pokazala, da je nasprotovanje PPKŽ večje v NSi kakor v SDS, kjer bi – kljub odločnemu nasprotovanju stranke – kar vsak četrti volivec zakon o evtanaziji podprl.

Še pomembnejše od učinka na opozicijsko rivalstvo na desnici bi bilo združevanje referendumov o preferenčnem glasu, konoplji in evtanaziji z volitvami v Evropski parlament za razmerje moči med pozicijo in opozicijo, ki po napovedih lahko računa na zmago na teh volitvah. Referendumsko protiofenzivo SDS lahko razumemo kot pripoznanje, da jo predlogi referendumov GS lahko ogrozijo, in kot poskus, da bi to preprečila.

A ta poskus se ne zdi povsem resno zastavljen. Predlog o zaupanju v vlado je že nesporno spoznan za nezakonitega, saj lahko Državni zbor razpiše referendum le o zadevah, o katerih sam tudi odloča. Ker “ljudske nezaupnice” vladi v zakonih ni, je zato zavržen. Iz podobnih razlogov je sporen tudi predlog o gradnji azilnih domov, saj posega v ingerence vlade. Očitna in najbrž tudi samemu predlagatelju znana nezakonitost prvega predloga govori o norčavosti teh predlogov SDS. Bolj kot na resno parlamentarno pobudo dišijo po burkaški uprizoritveni umetnosti, s kakršno se je npr. predstavila nastajajoča stranka Violete Tomić z imenim Nič od tega (NOT).

Ker je razpis posvetovalnega referenduma navsezadnje odvisen od razmerja sil v Državnem zboru in ker ima v njem koalicija udobno večino, v opoziciji vedo, da njihovi referendumski predlogi nimajo veliko možnosti za uspeh. Hkrati pa domnevajo, da bo njihova morebitna izvedba na dan volitev v parlament EU škodila njihovim izidom na njih. Zadnja raziskava Mediane, ki je podporo ZPPKŽ izmerila pri 62% volivcev, to potrjuje.

Najbrž imata Janša in Golob prav, ko se strinjata o učinkih združevanja volitev in referendumov. Golobova vlada res ne leta več visoko v očeh javnosti. Njen ugled je padel že tako nizko, da opozicija začenja navijati lajno o predčasnih volitvah, ki naj bi zlagoma načela trdnost vezi v koaliciji. Predčasnim volitvam se vlada sicer najbrž lahko izogne, težje pa bo ljudi, ki vanjo ne verjamejo več, prepričala, da je uspešna v svojem kosanju z izzivi pred njo. Glavnina teh, ki v anketah niso več pripravljeni podpreti vladnih strank, se ni preselila k eni od obeh opozicijskih, ampak se je – po že utečeni dinamiki – umaknila v ložo neopredeljenih opazovalcev dogajanja. Ti volivci so razočarani nad koalicijo, vendar ne toliko ali tako, da bi v večji meri podprli SDS ali NSi, ki bi si tega nadvse želeli, a iz volitve v volitve okušata isto nepripravljenost teh razočarancev nad novimi obrazi, da bi se v večjem številu obrnili k njima

Ali bomo ob volitvah devetih poslancev v parlament EU odgovarjali tudi na kakšno referendumsko vprašanje, tako ostaja odprto in odvisno od tega, kako se bo koalicija poenotila.

To nepripravljenost merimo z odbojnostjo strank in po tem parametru je v številnih anketah z naskokom pred vsemi drugimi strankami prednjačila SDS. GS lahko upa, da bi z referendumi vnovič pritegnila del teh volivcev.

Dogajanje zdaj še bolj zapletajo izrazi zadržanosti pred združevanjem referendumov z evropskimi volitvami, ki prihajajo iz koalicijskih SD in – po pisanju Mladine – tudi iz Levice. Razlogov za to zadržanost še niso pojasnili in o njih lahko le ugibamo. Ne glede nanje se zdi, da ta strankarska stališča dvigujejo delnice predlogu NSi, po katerem bi jeseni imeli referendumski dan, ko bi se volivci izrekli o vseh do tedaj razpisanih referenumih. Prednik iz SD je to možnost že izrecno podprl. A dejstvo je, da je za razliko od ostalih predlogov GS in opozicije referendum o ZPPKŽ že vložen v imenu koalicije.

Ali bomo ob volitvah devetih poslancev v parlament EU odgovarjali tudi na kakšno referendumsko vprašanje, tako ostaja odprto in odvisno od tega, kako se bo koalicija poenotila. Gotovo je, da bi bila morebitna prestavitev referenduma o ZPPKŽ na jesen nov hladen tuš za njegove podpornike, ki se v veliki meri prekrivajo z volivci vladnih strank. Potem ko so te zakonu dolgo izkazovale načelno podporo, so ga v prvem branju zavrnile, da bi preverile podporo, ki jo uživa med ljudmi, po tem scenariju pa bi ugotavljanje te podpore iz prvega možnega datuma odložile na jesenski čas.

19 komentarjev

  1. deni

    Ah saj nima popolnoma nobenega smisla, Kdor vlada s takšno večino v parlamentu, lahko dela kar hoče. Ne bi se spuščal v podrobnosti, vendar vse skupaj spominja na Disneyjeve junake zbrane na majhnem koščku, kjer vsak po svoje kvaka in gaga in laja. gledalci pa se ali smejijo, jočejo ali karkoli in si ob tem mislijo, kaj nas briga saj je to nekje drugje.

    Saj je vse skupaj fikcija, komedija zmešnjav, ko Skopušnik prešteva dolarčke, njegovi nečaki pa poskakujejo naokrog.
    Sicer izredno konzervativni Disney je imel vizijo tudi za post komunistične družbe, kjer se ob omembi $ zasvetijo oči še bolj progresivnim komunistom in pozabijo, kar so jih Marx, Engels, lenin, stalin, avstroogrski podnarednik učili. E viva comunismo, e liberta.

  2. Miller

    malo off:
    a kdo ve, po kaj je k nam prišel vodja ameriških hlapcev v EU, nemški furer ?
    Nabirka kanon futra za Barbaroso 2.0., navodila za konflikt s Srbijo ali na kremšnite ?
    Nekaj smrdi…

    • Peter klepec

      A Plusportal take neokusne zmazke tolerira?
      Po osladnostih v Demokraciji in Domovini se tule? Kdaj bo dosezeno dno kulture?

  3. slavkope

    “Posvetovalni referendum” je še en nepošten politikantski trik opravilno nesposobne vladajoče koalicije (GS, SD, Levica), ki omogoča nesposobnim političnim parazitom nadaljnje neodgovorno in neomejeno odlašanje z nujnimi ukrepi in nadaljnje zadrževanje finančno donosnih oblastnih privilegijev, obenem pa vladajočih samodržcev z ničemer ne obvezuje, da bi morali “posvetovalne” referendumske izide brez-prizivno uzakoniti.

    O “zakonodajnem referendumu”, ki bi edini obvezoval aktualni parlament in vlado ter vse parlamentarne politične stranke k dosledni izvršitvi večinske referendumske volje volivcev, pa si ne upa razmišljati nobena politična stranka.
    Je preveč nevarnosti, da bi namesto parcialne politične samovolje posamezne stranke, koalicije strank in interesnih političnih ozadij, v resnici prevladala večinska volja volivcev iz veljavno izmerjene večine volilnega telesa.

    Je pa zanimivo in pomenljivo, da med številnimi “urgentnimi” političnimi vprašanji, o katerih naj bi se opredelili na “festivalu” ne-obvezujočih “poizvedovalnih referendumov”, ni ustavno in demokratično spornega sorazmernega volilnega sistema, po katerem smo volivci še vedno proti-ustavno prikrajšani za neposreden vpliv na izvolitev poslancev v DZ RS.

    Proti-ustavno imajo namreč še vedno odločilen vpliv na izvolitev “ljudskih poslancev” najožja vodstva parlamentarnih političnih strank, sorazmerni volilni sistem pa s proti-ustavno neenakostjo kandidatov in volivcev med posameznimi volilnimi okraji in enotami krši tudi temeljno ustavno zahtevo in normo o nujni pravni enakosti vseh volivcev pred ustavo in zakonom.

  4. tohuvabohu

    Pribac samega sebe jemlje preveč zares.

  5. Miller

    SDS Kult se je dvignil na nov nivo: izkoriščanje referenduma za predvolilno kampanjo.

    Z njim hoče SDS Kult izvesti isti manever, kot je bil referendum o vodah.
    Ta je bil za Kult JJ porazen, ker je pokazal popolno nezaupanje v njegovo vlado in z njim nagovoril volivce ter tudi napovedal, kaj se bo zgodilo na parlamentarnih volitvah.
    In se je.

    (ps: samo kulti imajo dosmrtnega in nezmotljivega vodjo)

    • HALOBP

      Kaj pa Rusi? :)) da spomim Putler

    • Peter klepec

      Izid referenduma za vodo, „popolno nezaupanje v njegovo vlado“ in posledicna evforija za novo vlado so predvsem uporabni kot razumska razlaga trenutnega stanja.
      Razum bi v tem trenutku sugeriral revizijo neodvisnosti. Slovenci ne znajo upravljati samih sebe. Problem je, da ni nikogar, ki bi jih hotel „prevzeti“.

      • Miller

        Ja, referendum za vodo, je po zaslugi rasista Grimaso, ki je naduto in diletantsko gonil svoj prav in ni popustil, kljub grožnji z referendumom, za katerega se je že vnaprej vedelo kako se bo končal, zagotovil na naslednjih parlamentarnih volitvah potop desnice in zmago kogarkoli na levici. Tudi, če bi kandidirala opica Vali.
        To je dejstvo.
        Tko, da ni vse v novem obrazu.
        SDS kult nikoli ne prizna svojih napak, ampak vedno kaže na druge.
        Tega pa je narod že sit.

    • Andrej Muren

      Kaj smo dobili po tej “nezaupnici” Janši, videvamo že 2 leti, predvsem pa čutimo na svojih denarnicah. Slovenija pa pospešeno zaostaja za ostalo Evropo.

  6. APMMB2

    Edino pravo referendumsko vprašanje je: ali volilci zaupajo vladi?
    Vemo, da imamo v Sloveniji zakonodajo,ki praktično ne omogoča padec vlade, pa če prav počne še takne numnosti in škodo.
    Zakonodaja je naravnana tako, da se mora lopov sam prijaviti policiji, če želimo , da ta ukrepa.Do sedaj smo imali tri, ali štiri odstope vlade, ki so bilivsi na las podobni slučaju, ko se lioov sam prijavi policiji, s tem, da so lopova izdali lastni mafijski kolegi.
    Pahorju je raupadla vlada, ker ga je odtavil Golobič, Jankovićje odstopil,ker ni znal šteti. Bratuškova je postala predsednica vlade, ker je Janšo izdal Virant. Cerar je avidezno odstopil, saj je to storil tik pred volitvami. Za Šarca pa vemo, da je v svoji prepotentnosti misli, da bo izzval volitve, pa se je prevaril, ker je Janši uspelo sestaviti vlado.
    Sedaj imamo ditaturo Roberta Goloba, s katero ni zadovoljen nihče razen Tine in njega samega.
    Zakonodaja pa predvideva, dase ga lahko otresemo samo,če se sam odloči, da bo odstopil.
    Zakaj nezadovoljstva z njim ne morejo pokazati volivci na referendumu?
    Celona posvetovalnemu referendumu?
    A ankete pa so dopustne?
    Še dve leti goloba , pomeni bankrot Slovenije?

    • Jože

      Referendumu o (zaupanju) vladi se reče VOLITVE.
      Vse drugo so wet dreams desnice.

    • Peter klepec

      Pac, v takem primeru deluje vreci kamen v izlozbo.

  7. Veselka

    Profesor Pribac je objektivni komentator ravno toliko, kot je Golob najboljši predsednik vlade vseh časov samostojne Slovenije in odličen manager na GEN I. Zato se niti nisem potrudila prebrati njegov umotvor, kar je, priznam, skregano z vsakršno logiko, a se mi je škoda zdelo mojega časa za prebiranje teh pristranskih floskul. Referendum o evtanaziji zahvaljujoč našemu “odličnemu” javnemu zdravstvu itak ni potreben, saj pacienti umirajo brez zdravniške pomoči, tiste prave in tiste o kateri naj bi odločali volilci.

    • Jože

      Objektivni komentar?! Pa kje ste vi, komentar je po definiciji subjektiven!!! Sai zato je pa komentar 🙂
      Komentar je seveda lahko dober al pa slab, korekten ali nekorekten… itd itd
      Nikoli ampak res nikoli pa ni objektiven. Ne more bit. Ker je komentar.

      • Rokovnjac

        Jozko,ti si pa res tako pameten,da se bos iz stoje posral ali pa v okrogli v okrogli sobi v kot.Morda si pa se tolk pameten,da se lahko poserjes na strop!?

  8. ren

    “Golobova vlada res ne leta več visoko v očeh javnosti. Njen ugled je padel že tako nizko, da opozicija začenja navijati lajno o predčasnih volitvah, ki naj bi zlagoma načela trdnost vezi v koaliciji.”

    Torej predčasne volitve. Dajmo. In to hitro!

    • miro

      Najbolje, da so volitve vsak dan in tako pride vsak na vrsto.

    • Peter klePec

      Volitev se ne zahteva, ce nisi preprican v uspeh. Kako bo desnica zbrala 50+%?

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Politiki novega kova sejejo veter, da bodo želi vihar

Politiki novega kova sejejo veter, da bodo želi vihar

Politika je namreč resničnostni šov, ki se ne dogaja več v prirejenih televizijskih studijih, pač pa v vsakdanjem življenju. In politiki novega kova niso več dobri stari demokrati, socialisti, krščanski demokrati ali liberalci, ampak le še lažnivci, nasilneži, izsiljevalci in nadlegovalci. V tem novem svetu, ki bi se še včeraj zdel distopija, je vsak dan manj razuma. Zdaj je čas za akcijo, za prevlado močnejših nad šibkejšimi, avtokratov nad demokrati. Resda da so v Evropi (EU) demokrati še vedno v precejšnji prednosti pred avtokrati – trenutno razmerje sil je približno 75 : 25 v korist demokratov -, vendar pa so trendi naklonjeni zagovornikom trde roke, reda in discipline, tradicionalnih vrednot in obračuna z vsemi, ki se upirajo politikom novega kova. Kdor ne sprejema njihovega evangelija, je sovražnik, izdajalec, peder ali prodana duša …

Točka preloma

Točka preloma

Bilo je jeseni 2023. Slabo leto po absolutni zmagi na volitvah, predsednik stranke António Costa je suvereno vodil svojo tretjo portugalsko vlado. Zjutraj, 7. novembra je tožilstvo sporočilo, da ga preiskujejo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v poslih z litijem in ‘zelenim’ vodikom. Skupaj še z nekaterimi ministri njegove vlade. Nekaj ur zatem, po pogovoru s predsednikom države, je portugalski premier sporočil, da ima “čisto vest” in “popolno zaupanje v pravosodje. V takšnih primerih dolžnosti predsednika vlade niso združljive s kakršnim koli sumom. In v teh okoliščinah sem predsedniku republike predložil svoj odstop.” je povedal, Sledile so predčasne volitve in nova vlada.

Tovarišica ministrica, edino razumno, kar bi lahko storili, je to, da bi se na dan referenduma ukinili

Tovarišica ministrica, edino razumno, kar bi lahko storili, je to, da bi se na dan referenduma ukinili

Seveda imam v mislih tovarišico ministrico in koordinatorico najnaprednejše politične stranke na planetu, doktorico znanosti, oboževalko tovariša Josipa Broza iz zagorske vasi Kumrovec, ljubiteljico dragih oblek, čevljev, torbic in hotelov. Pa še kaj bi se našlo, a pustimo panegirike o tovarišici kulturni ministrici za kdaj drugič. Zanima nas nekaj drugega. Tovarišica je v zadnjem času večkrat javno izrazila svoje ogorčenje nad ljudmi, ki določenih “umetniških” akcij nočejo razumeti kot najvišjega dometa umetnosti, njihovih avtorjev pa nočejo videti kot pa zaslužnih umetnikov, tako rekoč za najboljše, kar premore ta narod. Razumeti nočejo, tako razpreda tovarišica ministrica, ker ne morejo, saj niso kvalificirani, da bi sodili, kaj je in kaj ni umetnost. O umetnosti lahko sodijo le posvečeni izbranci, posebej tisti iz njenih političnih krogov.

O nasilju med Slovenci: “Kdor ubije Kreka, dobi 50.000 evrov nagrade!”

O nasilju med Slovenci: “Kdor ubije Kreka, dobi 50.000 evrov nagrade!”

S kakšno pravico obsojamo mlade, s kakšno pravico mediji zaobidejo nasilje odraslih, ko se spravljajo na nasilje med otroki? Najprej bo potrebno urediti nasilje med odraslimi in šele potem nastopijo pogoji za ureditev nasilja med mladostniki. Spremeniti bo potrebno vzorce vedenja, ki dajejo prednost nasilju. Nasilje med mladimi je samo del nasilja, ki je prisotno v sodobni družbi. Z obsojanjem mladih in njihovim pošiljanjem v zapore ga prav gotovo ne bomo rešili, ampak samo še okrepili. Vprašanje je, ali smo pripravljeni več narediti na sebi in zmanjšati nasilje v družbi. Rešitev ni v tem, da smo še bolj agresivni proti mladostnikom, ampak da postanemo manj agresivni, kar pa ne bo lahko. Kajti mir pride šele po velikih naporih cele generacije in ne samo mladih.

Da čaka medije kriza, vemo že vsaj deset let. In samo še huje bo!

Da čaka medije kriza, vemo že vsaj deset let. In samo še huje bo!

Ali so slovenski mediji res v krizi? Odgovor je pritrdilen. Toda v krizi so bili tudi lani in bodo bržkone še v prihodnjih letih. Ali so za to nezavidljivo stanje krivi lastniki medijev? Nikakor ne. Ali so problem zasebni lastniki, ki naj bi jim šlo le za profit, zato odpuščajo najboljše novinarje, ker jih največ stanejo? Tudi ta odgovor ni pritrdilen. Medijske hiše so gospodarske družbe in razen v policijskih državah o njih odločajo na eni strani bralci, na drugi pa trg. Torej zakon ponudbe in povpraševanja. Če kdo ni previdel, kakšen bo razvoj dogodkov na področju medijev, za to ne more kriviti kapitalizma.

Ni prvoaprilska, ko NPU ugotovi, da podpisnica škodljive pogodbe ni odgovorna za podpis škodljive pogodbe

Ni prvoaprilska, ko NPU ugotovi, da podpisnica škodljive pogodbe ni odgovorna za podpis škodljive pogodbe

Na 1. april, ko se tudi nekateri glavni mediji pridružujejo izumljanju bedastih novic, čeprav to ni potrebno, ker to zavedno ali nezavedno počnejo vsak dan, je za glavno prvoaprilsko šalo poskrbel Nacionalni preiskovalni urad (NPU). V žaru predvolilne borbe za zaščito lika in dela predsednika vlade Roberta Goloba ter finančnega ministra je prijatelj premierja, sicer direktor NPU, pričakovano neodvisno in strokovno ugotovil, da za podpis škodljive pogodbe o nakupu podrtije Litijske 51 ni odgovorna nekdanja ministrica, ki je pogodbo s klavzulo kupljeno-videno podpisala brez ogleda stavbe in ob jasnih sporočilih sodstva, da je stavba popolnoma neprimerna in neuporabna.

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Politiki se redko opravičijo za stvari, ki so jih naredili narobe, brez občutka ali celo v nasprotju z moralo, da niti ne omenjamo takšnih ali drugačnih kršitev zakonov. Kot da bi bilo opravičilo nekaj ponižujočega, nesprejemljivega in odvečnega. Takšen pogled je tuj demokratičnim družbam, kjer velja načelo, da so izvoljeni predstavniki ljudstva odgovorni volivcem, državljanom in davkoplačevalcem za svoja dejanja in besede. Če se tega zavedajo, potem se ljudem opravičijo za neprijetne odločitve ali izjave, manjše moralne spodrsljaje in napake. Toda slovenski standardi so nižji, čeprav so se v zadnjih tridesetih letih postopno dvigovali. Slovenci imamo že na načelni ravni velik problem z opravičevanjem. Beseda “oprosti” nam nekako ne gre z jezika. In če imamo s tem notranje boje navadni ljudje, potem ni čudno, da je s politiki še toliko huje.

Golobova razgradnja države zahteva odziv, paberkovanja opozicije in ostankov strokovne javnosti je dovolj

Golobova razgradnja države zahteva odziv, paberkovanja opozicije in ostankov strokovne javnosti je dovolj

Pred dnevi je slovenska Protikorupcijska komisija (KPK) v posmeh pravni državi, vsaj na pol pismenim državljanom, sporočila, da je pri imenovanju nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića zaznala korupcijska tveganja. Vladi in uradniškemu svetu je izdala obsežna “priporočila”. To je ta silna komisija zaznala mesece zatem, ko je celo sodišče ugotovilo, da je bilo imenovanje Jusića nezakonito in je pod pritiskom javnosti že zdavnaj odstopil. Kakšen je torej sploh namen te komisije? O tem drugič. Medtem vladni svobodni demokrat Robert Golob pospešeno razgrajuje parlamentarni nadzor nad vlado in poskuša utrditi nadzor nad policijo ter drugimi, tudi finančnimi institucijami, Banko Slovenije, predvsem SDH. Včasih so bile to novice iz Rusije in Belorusije. Ampak vse to so dobri razlogi, da volivci temu kupleraju (v nekaterih primerih tudi dobesedno) zagotovijo še drugi mandat.