Ključnik: referendum
Blef “dvojne rabe”

Blef “dvojne rabe”

Državni zbor je s precej bornim rezultatom in udeležbo pri glasovanju, 38 poslancev je glasovalo za in 6 proti, prejšnji teden potrdil vladno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva dvig izdatkov za obrambo na 3 % BDP, kar pomeni na približno 2 milijardi evrov na leto. Sicer še vedno manj kot zahteva NATO, kar bo postala politična zgodba sama po sebi. Vlada se je s svojo klasično blefersko strategijo sicer (spet) ujela v svojo past: zavezništvu NATO in EU z neko votlo resolucijo obljublja realen dvig obrambnih izdatkov, domači javnosti pa vzporedno “prodaja” t. i. dvojno rabo dodatnih investicij v obrambo, s čimer bolj ali manj odkrito sporoča, da bomo nekako “nategnili” zaveznike z kreativnim računovodstvom.

Nepravilna volja ljudstva

Nepravilna volja ljudstva

V nedeljo malce pred sedmo sem privihral na volišče, da izpolnim svojo državljansko dolžnost. Golobova vlada v koalicijski pogodbi namreč promovira aktivno državljanstvo, zato sem še bolj navdušen šel na volišče, kamor sicer hodim ob vsakem vabilu volilne komisije, ne glede na barvo aktualne vlade. Vmes so javnost sicer poskušali zmesti z nekakšnim bojkotom referenduma, ampak se mi je zdelo, da bo udeležba vseeno pravo dejanje. Ne glede na lepo pomladno nedeljo so bila moja pričakovanja upravičena. Večina volivcev je po vikend izletih na volišča prigrmela tam nekje po pol sedmih. Povedali so svoje mnenje. Bolj jasno ne gre. Rezultat pa šokanten za svobodne vladne pesnike, ki so ta dan menda preživljali v Tivoliju, brali knjige na jahtah ali pri prijateljih v Istri. Izhodno strategijo iz tega debakla še oblikujejo.

Izjemne pokojnine za izjemno dobro povezane posameznike

Izjemne pokojnine za izjemno dobro povezane posameznike

Novi zakon o “izjemnih pokojninah”, o katerem bomo v nedeljo odločali na referendumu, oblasti še vedno daje pravico do arbitrarnega odločanja. Kajti pokojnina izjemnemu umetniku ne pripada avtomatično, ko izkaže svojo izjemnost v skladu z določbami zakona, ampak si jo bo moral prislužiti z všečnostjo raznim komisijam, ki podeljujejo relevantne nagrade, kot tudi ministru za kulturo. Umetnika od udobne starosti loči sklep ministra za kulturo, pred tem pa še naklonjenost državnih organov oziroma “strokovnih komisij” in podelitev nagrad, ki ga kvalificirajo kot kandidata za izjemno pokojnino. To dejstvo umetnika gotovo ne bo motiviralo, da bi bil od prejema nagrade, ki ga kvalificira za izjemno pokojnino, do upokojitve kritičen ustvarjalec, neizprosno zvest svojemu umetniškemu kredu in nazorskim načelom. Tu ne gre za levico ali desnico, pač pa za sistem, ki vse bolj utrjuje odvisnost umetnosti in ustvarjalcev od vsakokratne oblasti in njenih organov. Posledice so strašne: udobni konformizem in odvisnost od državne milosti.

O prvem maju, tehnofevdalizmu in južnem otoku

O prvem maju, tehnofevdalizmu in južnem otoku

Bistvo slovenske hipokrizije s prvim majem je, da ga je oblast ukradla delavcem, da bi se lahko kitila s svojimi zaslugami. Če hočete dokaz popolne kontinuitete s socializmom, sem vam ga pravkar ponudil. Nič se ni spremenilo, nič. Oblast si še vedno jemlje pravico, da se razglaša za ljudsko, za naslednico ljudske in proletarske revolucije – in zato si domišlja, da je prvi maj njen praznik. In zato za prvega maja na slovenskih ulicah ne boste videli delavskih protestov in shodov, ampak bodo z odrov mahali t.i. predstavniki ljustva in moralizirali o socialnih in delavskih pravicah, pa še malo o socializmu, pravici in solidarnosti.

Zakaj vlada omejuje aktivno volilno pravico nekaterim Slovencem po svetu?

Zakaj vlada omejuje aktivno volilno pravico nekaterim Slovencem po svetu?

Med velikonočnimi prazniki je Državna volilna komisija (DVK) sprejela odločitev, da za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, ki ga predlaga SDS, tokrat izjemoma ne bo odprla volišč na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Bernu, Canberri, Clevelandu, Ottawi in Torontu. Odločitev naj bi bila sprejeta na predlog Ministrstva za evropske in zunanje zadeve, razlog naj bi bilo dejstvo, da na omenjenih predstavništvih ni bilo moč sestaviti volilne odbore. Na omenjenih voliščih so naši izseljenci in zdomci uveljavljali svojo ustavno volilno pravico vse do sedaj.

Kaj bo prej, slovenski referendum o JEK 2 ali Američani na Luni?

Kaj bo prej, slovenski referendum o JEK 2 ali Američani na Luni?

Kdor je pričakoval, da se bo premier v Ovalni pisarni s svojim gostiteljem pogovarjal o tem, kako bo Westinghouse zgradil še en reaktor v Krškem, je res naiven. Z Američani bo takšen pogovor možen šele, ko bo v Sloveniji sprejeta odločitev, ali bomo sploh kaj gradili. Sprejemanje zahtevnejših odločitev je namreč nočna mora slovenskih politikov vseh barv. Komunisti so imeli jajca, da so se pred več kot pol stoletja odločili za nuklearko, brez nekih referendumov seveda. Imeli so oblast, bili so ljudstvo. Ironija je, da se danes v demokraciji politiki ne čutijo niti toliko suverene, da bi sprejeli tako enostavno odločitev, kot je ta o razpisu posvetovalnega referenduma.

Golobov jedrski blef?

Golobov jedrski blef?

Referendum o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem bo 24. novembra. O tem in končnem vprašanju je Državni zbor odločil v četrtek, 10. oktobra. Ne glede na nekakšno navidezno politično levo-desno zavezništvo na to temo (izvzemši od realnosti odtujeno Levico) nas ustrezno poučeni, usmerjeni mediji kontinuirano bombardirajo glede domnevnih nejasnosti, nerazločnega vprašanja, morebitne korupcije pri projektu. Vrhunec fanatične protijedrske agitacije je bila zadnja Tarča. Pri tem pa glavna vladna stranka ne daje posebno afirmativnih izjav glede projekta, na soočenja pa pošilja ljubitelja Putinovega režima, domnevnega jedrskega strokovnjaka, skeptika, poslanca Gregoriča, kar je odličen recept za ustvarjanje dodatnih dvomov med davkoplačevalci. Gre samo za nerodnost, ali načrtno miniranje projekta?

Demokracija ni diktatura večine

Demokracija ni diktatura večine

Glasovanje za priznanje Palestine je bilo z vseh vidikov prisiljeno, vendar je po mojem imelo resne posledice: prevlada diktature večine in prevladujoče ideje, ne pa demokratičnih pravil. In protiuteži ni videti nikjer. Lahkost, s katero je opozicija v prejšnji torek v Državnem zboru uporabila oziroma zlorabila referendum, me je zelo presenetila. Še bolj pa me je presenetila lahkotna uporaba parlamentarnih predpisov, od osnovnih pravil parlamentarne demokracije in njenih postopkov. Skoraj prezirljivo je bila legitimna zahteva v skladu z demokratičnimi pravili, ki se uporabljajo, prisilno preklicana. Vsem je bilo jasno, da je taktika SDS oviralna taktika, brez možnosti za uspeh, vendar je bila nekakšna garancija za tiste, ki so menili, da nimajo več demokratičnih orodij za izražanje nestrinjanja večine.

Referendum o češnjevem cvetu

Referendum o češnjevem cvetu

V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Čemu slovenska zadrega ob 20-letnici članstva v Natu

Čemu slovenska zadrega ob 20-letnici članstva v Natu

Severnoatlantsko zavezništvo, ustanovljeno leta 1949 kot protiutež Varšavskemu paktu in grozeči nevarnosti, ki jo je za demokratično in svobodno Evropo predstavljala stalinistična Sovjetska zveza, praznuje 75. obletnico. Pri nas, kjer smo se mu z nekaj mukami uspeli pridružiti šele leta 2004 – vstop je sovpadal s polnopravnim članstvom v Evropski uniji – smo letos obeležili 20-letnico pridružitve tej obrambni organizaciji, ki je brez vodilne vloge Združenih držav Amerike verjetno ne bi bilo oziroma ne bi igrala omembe vredne zgodovinske vloge. Toda v zadnjih dveh letih so se zgodili prelomni dogodki, ki so NATO ponovno definirali. Organizacija, ki je bila še januarja 2022 v kritični fazi obstoja, je z rusko invazijo na Ukrajino dobila nov pomen in zagon.