Voditeljica Odmevov na TV Slovenija, Rosvita Pesek, je ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra v živo...

Voditeljica Odmevov na TV Slovenija, Rosvita Pesek, je ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra v živo...
Kdor je pričakoval, da se bo premier v Ovalni pisarni s svojim gostiteljem pogovarjal o tem, kako bo Westinghouse zgradil še en reaktor v Krškem, je res naiven. Z Američani bo takšen pogovor možen šele, ko bo v Sloveniji sprejeta odločitev, ali bomo sploh kaj gradili. Sprejemanje zahtevnejših odločitev je namreč nočna mora slovenskih politikov vseh barv. Komunisti so imeli jajca, da so se pred več kot pol stoletja odločili za nuklearko, brez nekih referendumov seveda. Imeli so oblast, bili so ljudstvo. Ironija je, da se danes v demokraciji politiki ne čutijo niti toliko suverene, da bi sprejeli tako enostavno odločitev, kot je ta o razpisu posvetovalnega referenduma.
Referendum o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem bo 24. novembra. O tem in končnem vprašanju je Državni zbor odločil v četrtek, 10. oktobra. Ne glede na nekakšno navidezno politično levo-desno zavezništvo na to temo (izvzemši od realnosti odtujeno Levico) nas ustrezno poučeni, usmerjeni mediji kontinuirano bombardirajo glede domnevnih nejasnosti, nerazločnega vprašanja, morebitne korupcije pri projektu. Vrhunec fanatične protijedrske agitacije je bila zadnja Tarča. Pri tem pa glavna vladna stranka ne daje posebno afirmativnih izjav glede projekta, na soočenja pa pošilja ljubitelja Putinovega režima, domnevnega jedrskega strokovnjaka, skeptika, poslanca Gregoriča, kar je odličen recept za ustvarjanje dodatnih dvomov med davkoplačevalci. Gre samo za nerodnost, ali načrtno miniranje projekta?
Svetnica v ljubljanskem mestnem svetu Jasminka Dedič (stranka Vesna) je zaradi rokohitrske spremembe odloka o ...
Glasovanje za priznanje Palestine je bilo z vseh vidikov prisiljeno, vendar je po mojem imelo resne posledice: prevlada diktature večine in prevladujoče ideje, ne pa demokratičnih pravil. In protiuteži ni videti nikjer. Lahkost, s katero je opozicija v prejšnji torek v Državnem zboru uporabila oziroma zlorabila referendum, me je zelo presenetila. Še bolj pa me je presenetila lahkotna uporaba parlamentarnih predpisov, od osnovnih pravil parlamentarne demokracije in njenih postopkov. Skoraj prezirljivo je bila legitimna zahteva v skladu z demokratičnimi pravili, ki se uporabljajo, prisilno preklicana. Vsem je bilo jasno, da je taktika SDS oviralna taktika, brez možnosti za uspeh, vendar je bila nekakšna garancija za tiste, ki so menili, da nimajo več demokratičnih orodij za izražanje nestrinjanja večine.
V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Severnoatlantsko zavezništvo, ustanovljeno leta 1949 kot protiutež Varšavskemu paktu in grozeči nevarnosti, ki jo je za demokratično in svobodno Evropo predstavljala stalinistična Sovjetska zveza, praznuje 75. obletnico. Pri nas, kjer smo se mu z nekaj mukami uspeli pridružiti šele leta 2004 – vstop je sovpadal s polnopravnim članstvom v Evropski uniji – smo letos obeležili 20-letnico pridružitve tej obrambni organizaciji, ki je brez vodilne vloge Združenih držav Amerike verjetno ne bi bilo oziroma ne bi igrala omembe vredne zgodovinske vloge. Toda v zadnjih dveh letih so se zgodili prelomni dogodki, ki so NATO ponovno definirali. Organizacija, ki je bila še januarja 2022 v kritični fazi obstoja, je z rusko invazijo na Ukrajino dobila nov pomen in zagon.
Referendum je pomembno demokratično orodje v rokah prebivalcev, zato bi ga morali uporabljati zelo resno in samo...
SDS je v postopek vložila predlog, da bi poslance v slovenskem parlamentu testirali na prepovedane droge. To je zdaj že tretji predlog za razpis posvetovalnega referenuma te stranke. Prvi zadeva zaupanje v aktualno vlado Republike Slovenije, drugi gradnjo novih azilnih domov. S temi predlogi se je tudi ta stranka z nekaj zakasnitve vključila v referendumsko politično vrenje, v katerem je doslej prednjačilo Gibanje Svoboda, včasih s podoporo koalicije, lonček s svojim predlogom o kurjenju na drva in kulturnih pravicah “jugoslovanskih” državljanov v Sloveniji pa je pristavila tudi že NSi. Priča smo torej pravi referendumski ofenzivi, v kateri poka iz vseh strani.