Ameriški predsednik Donald Trump je naredil novo verbalno in vsebinsko salto. Na srečanju s premierjem Združenega...
Ključnik: vojna
Trumpova osmrtnica za Evropo ob tretji obletnici Putinovega napada na Ukrajino
Ob tretji obletnici ruskega napada na Ukrajino, ki ga je sprožil Vladimir Putin, napadeni državi grozi, da bo postala prva žrtev nove svetovne ureditve, ki ne temelji več toliko na zavorah in ravnovesjih mednarodnega prava, kot pa na pravilu, ki ga je prvi ubesedil že starogrški zgodovinar Tukidid v svojem klasičnem delu Peloponeška vojna: “Po svetu je pravica možna le med enakimi v moči, medtem ko močni počnejo, kar lahko, šibki pa trpijo, kar morajo.” Ruski avtokrat si je z vrnitvijo prijatelja Donalda v Belo hišo oddahnil. Okupacija Ukrajine bo legalizirana, Rusija in Amerika pa si bosta v novem svetovnem redu bržkone zaveznici v pričakovanem konfliktu s Kitajsko, ki želi do leta 2049 postati najmočnejša država na svetu. Poroko Amerike in Rusije danes plačuje Ukrajina, že jutri pa bo morda na vrsti Evropska unija. Danes ne gre več samo za Ukrajino. Gre tudi za prihodnost Evrope.
“Če bo mir za Ukrajino, če res mislite, da moram zapustiti svoj položaj, sem pripravljen. … lahko ga zamenjam za Nato”
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na predvečer tretje obletnice tridnevne ruske specialne operacije za...
“Ne moremo biti v vojni z vsemi in ne moremo pridigati celemu svetu, kako mora biti nekaj urejeno, saj so dejstva drugačna”
Predsednik evropskih fuzbalerjev Aleksander Čeferin (na sliki skrajno desno), prijatelj Aleksandra Vučića, ob Zoranu...
Konec neke ere
Donald Trump po prvem krogu pogovorov v Riadu: “Rusija želi nekaj storiti. Želi ustaviti divje barbarstvo”. Donald Trump dan kasneje: »Zelenski, diktator brez volitev. Nikoli je ne bi smel začeti. (vojne)”. Ko je prav narobe in narobe prav. Kar težko je to gledati potem, ko je bil nekdanji slovenski premier med prvimi, ki je obiskal Kijev in izrekel solidarnost ukrajinskemu narodu po brutalnem napadu Rusije. Ampak zgodba se je začela že veliko prej.
“To je podobno sporazumu Molotov-Ribbentrop. To je posel, delitev Ukrajine za dobiček. Poskušali bodo in morda jim bo uspelo, če Evropa ne bo ukrepala hitro”
Garry Kasparov, šahovski velemojster, nekdanji svetovni šahovski prvak, danes precej aktvni politični aktivist, ki...
Kaj je sploh povedal ameriški podpredsednik JD Vance in kaj so slišali evropski politiki
Govor ameriškega podpredsednika na Münchenski varnostni konferenci (MSC) ta konec tedna je dvignil veliko prahu. Pričakovano ga je večina evropskih voditeljev kritizirala. Zdelo se jim je, da se je JD Vance s svojo nediplomatsko prostodušnostjo, ki je zaznamovala njegov govor, vmešaval v notranje zadeve evropskih držav. Toda Vance je povedal marsikaj, s čimer se boste najbrž tudi strinjali, četudi je po drugi strani izrekel tudi precej trditev v slogu svojega še(ri)fa Donalda Trumpa. Ker se v javnosti in vodilnih medijih pojavlja veliko delnih, celo prirejenih, predvsem pa politično usmerjenih interpretacij Vancevega govora, se nam je zdelo logično in pošteno, da ga objavimo. V celoti in v slovenskem prevodu.
Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji
Poznavalci, ki niso v službi ruske ali srbske propagande, navdušene nad “patrioti”, se sprašujejo, s kakšno večino bo tokrat zmagal Lukašenko. Beloruski avtokrat, ki je na oblasti že več kot 30 let, velja pa za Putinovega postreščka, je namreč že zmagal, volilna komisija mora le še prešteti glasovnice in razglasiti rezultate. Tokrat ima Lukašenko štiri statiste v vlogi predsedniških kandidatov. Opozicija je v tujini, v izgnanstvu. Mlajši Belorusi, ki v genih nimajo strahu pred režimom iz obdobja Sovjetske zveze, pa pravijo: Lukašenko bo odšel šele takrat, ko bo mrtev. Predčasni ali prostovoljni odhod bi bil čudež.
Izstopajoča Melanija, politično “spolirani” Trump in usmerjeno neodvisna RTV
V ponedeljek smo spremljali ustoličenje Donalda Trumpa, spet predsednika ZDA. Precej bolj umirjeno kot pričakovano s strani mnogih t. i. vplivnih deležnikov. Prenos oblasti v ZDA je potekal tekoče, demokratično, spodobno. Joe Biden se je na Kapitol pripeljal skupaj z Donaldom Trumpom, izmenjala sta si kar nekaj besed, demonstracije podpornikov in nasprotnikov v glavnem mestu ZDA so nekako poniknile, morda tudi zaradi temperatur in zimskega vremena. Civilna družba očitno deluje bolje v toplih časih. Podobno kot v Evropi.
“Ruska propaganda vseskozi ponavlja, da hoče osvoboditi Ruse oziroma rusko govoreče ljudi v Ukrajini, a ruska vojska najbolj bombardira ravno rusko govoreče regije Ukrajine”
Psiholog, filozof in psihoanalitik Igor Romanov je povedal resnico, ki je za nekatere težko prebavljiva. (Vir: Delo)
Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve
Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.
Zakaj je vojna za populiste tako čudovit posel
Nevarnost vojne v Evropi je prišla v ospredje glavnih medijev. Nič več ni v domeni teoretikov zarot in paranoidnih alternativnih portalov, vojna je zdaj v t.i. prime time. Vojna je že na pragu politike, zato gorje nam, če populisti in demagogi zavohajo priložnost zase. Ker potem bo vojna na dnevnem redu vsak dan. Z njo se bo tudi oblast za nekaj časa otresla jeznih in nezadovoljnih državljanov, ki naj zdaj v okolici svojih domov iščejo zaklonišča, si ustvarjajo zaloge vode, prepečenca, sveč in baterij. Vojna je poslednja priložnost za tiste, ki celotno politično kariero živijo v izrednih razmerah. Takšne priložnosti zdaj gotovo ne bodo želeli zamuditi.
“Dobro smo se imeli skupaj. Srečanje je bilo uspešno, razpravljali smo o obrambi in tudi napadih. Vsekakor pa se zdi, da je svet v tem trenutku malce ponorel”
Prihodnji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je v Parizu, ob robu slavnostne otvoritve obnovljene...
Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji
Na prvi pogled presenetljiva obnovitev vojaških spopadov v Siriji je prinesla več pomembnih spoznanj, ugotavlja naš bližnjevzhodni sodelavec Andraž Šest. Američani niso igralec v regiji, saj so se v času Obame umaknili, Iran je oslabljen in izgublja vpliv, Rusija prav tako ni sposobna vzdrževati fronte v Siriji in brezpogojno podpirati svojega vazala Asada. Poleg tega Rusiji grozi, da bodo islamisti in ostali Asadovi nasprotniki pretrgali prometne povezave med ruskimi bazami v Siriji in Damaskom, kar bi pomenilo, da so ogrožena edina Putinova vojaška oporišča v Sredozemlju.
V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena
Prihodnje leto, to zdaj že skoraj zanesljivo domnevamo, bo odločilno za razplet vojne v Ukrajini. Sredi januarja bo Donald Trump tudi formalno prevzel oblast v Združenih državah in to utegne pomeniti konkretne spremembe ne le v politiki do Bližnjega vzhoda, pač pa tudi glede Rusije in Ukrajine. Za Evropo bo 2025 poleg tega pomembno tudi zaradi nemških volitev, kajti prav Nemška politika do Rusije je za ključna za to, ali je v Evropi mir ali vojna. In ta trenutek se žal vse bolj pomikamo v smeri vojne.