Pozor, nevarnost terorističnih napadov v božičnem času v Evropi je velika!

Avtor: | 6. decembra, 2023

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se ne oglaša pogosto, zato je njena izjava o izredno visokem tveganju glede terorističnih napadov v Evropski uniji pred božičnimi prazniki povzročila precej vznemirjenja v Bruslju. Še posebej zato, ker se nanaša na prihajajoče tedne, ko bo vrvež domačinov in turistov v evropskih prestolnicah izjemen. Vzrokov za tokratni alarm ni potrebno iskati prav dolgo, jasno je, da so povezani s konfliktom na Bližnjem vzhodu, ki se je začel 7. oktobra s Hamasovim genocidnim napadom na Izrael, nadaljeval pa z brutalnim odzivom izraelske vojske. To je seveda sprožilo ogorčenje muslimanov tudi v Evropi, kjer so ponekod že relevanten politični faktor (Velika Britanija, Francija, Belgija). Toda politično nasprotovanje Izraelu in evropski politiki, ki podpira izraelsko pravico do obstoja in (samo)obrambe je eno, terorizem pa nekaj povsem drugega. Nobena uradna arabska ali muslimanska organizacija v Evropski uniji javno ne podpira nasilja ali celo terorističnih dejanj, zato je skrajneže potrebno iskati na obrobju, v ilegalnih islamističnih skupinah, ki obstajajo praktično po vseh evropskih državah, vendar so pod skrbnim nadzorom represivnih organov.

Ne glede na že danes precej povečano policijsko pripravljenost pa je polarizacija med muslimani v Evropi, ki je po 7. oktobru poskočila, že privedla prvih napadov, ki jih policija in varnostno-obveščevalni organi opredeljujejo kot teroristične. Zadnji primer se je zgodil v Parizu, ko je Iranec z nožem do smrti zabodel nemškega turista, ranil njegovo dekle in naključnega mimoidočega. V policijski preiskavi je povedal, da je deloval v skladu z navodili Islamske države (ISIS).

Kako varne so evropske prestolnice v predbožičnem in božičnem času? Evropska komisija meni, da obstaja nevarnost terorističnih napadov.

Toda policije tovrstni samotni volkovi, ki za napad uporabljajo primitivna orožja (nože, sekire in podobno), bistveno manj skrbijo od organiziranih skupin, spečih celic katere izmed mednarodnih terorističnih organizacij. Te pa seveda niso nujno islamistične, povezane z muslimani. Takšna predstava je celo napačna, zavajajoča.

Teroristična ogroženost Evropske unije se je zadnja leta občutno znižala. Lani (2022) je bilo zabeležnih 16 terorističnih napadov, leta 2021 eden manj. Precej slabša slika je bila leta 2020, ko je EUROPOL poročal o 57 primerih. Vseeno so te številke neprimerno zmernejše od tistih v obdobju 2010-2019, ko je na leto v EU prišlo do več kot 100 teroristčnih napadov; rekordno je bilo 2010, ko statistika beleži 249 napadov.

  • 2011: 174 terorističnih napadov
  • 2012: 219 terorističnih napadov
  • 2013: 152 terorističnih napadov
  • 2014: 199 terorističnih napadov
  • 2015: 211 terorističnih napadov
  • 2016: 142 terorističnih napadov
  • 2017: 205 terorističnih napadov
  • 2018: 129 terorističnih napadov
  • 2019: 119 terorističnih napadov
  • 2020: 57 terorističnih napadov
  • 2021: 15 terorističnih napadov

Zanimiva je tudi struktura teh napadov glede na ozadje: nikakor namreč ni prevladoval islamistični terorizem, kot bi lahko domnevali na podlagi njegove velike medijske odmevnosti. Populistični politiki in mediji izkrivljajo dejanske podatke: neprimerno več terorizma v Evropski uniji zadnje desetletje je imelo podlago v etno-nacionalizmu in separatizmu, nekaj več od skrajno desnega terorizma je tudi na skrajni levici.

Ne glede na zgornje poročilo, ki nekoliko zmanjšuje razširjenost islamističnega terorizma pa obenem drži, da je v zadnjih dvajsetih letih oziroma po 11. septembru 2001 in drugi invaziji na Irak (2003) islamski džihad na evropskih tleh izvedel največ odmevnih in tudi krvavih terorističnih napadov: London, Nica, Pariz, Berlin, Bruselj, pred tremi leti tudi Dunaj. Prav te države – torej Velika Britanija, Francija, Nemčija in Avstrija so tudi najbolj ogrožene, ko govorimo o tveganju za nove teroristične napade v prihodnjih treh, štirih tednih.

Božični sejmi, tržnice, množice turistov na mestnih ulicah in trgih so za teroriste idealno okolje.

Poleg Francije, v kateri živi ogromna arabska skupnost, znotraj katere so doslej zaznali že nekaj islamističnih “žarišč”, je zato v teh dneh na varnost posebej pozorna Nemčija; njena zvezna notranja ministrica Nancy Faeser je prav tako opozorila na nevarnost radikalizacije nasilnih islamističnih celic. Posebej izpostavljena so velika nemška mesta, denimo Berlin in München., kjer je do terorističnih napadov že prihajalo. Nedavno je nemška policija v Leverkusnu aretirala dva mladoletnika, osumljena, da sta pripravljala terostični napad na božični semenj. V Hannovru pa so pridržali mladega Iračana zaradi suma, da je načrtoval napad z nožem na lokalni božični tržnici.

Vsekakor pa za Nemčijo ne bo stresno le v času božiča in Novega leta, pač pa tudi prihodnje leto, ko bodo gostili evropsko nogometno prvenstvo (Euro 2024). Nogometni stadioni so bili doslej že večkrat tarče teroristov.

Precejšen porast terorističnih groženj beležijo tudi na Švedskem, kar naj bi bila predvsem posledica neuspešnega upravljanja z migracijami, zaradi česar je prišlo do skokovitega porasta kriminala med priseljenci, zato policiji pri nadzoru občasno pomaga celo vojska. Seveda lahko občutek ogroženosti zaradi priseljencev spodbudi domači terorizem, podobno kot se je zgodilo na Norveškem v primeru desničarskega skrajneža Breivika.

Slovenija je sicer po vseh kazalcih relativno varna, doslej vsaj uradno ni bilo resnejših groženj ali varnostnih tveganj. Vseeno pa to še ne pomeni, da ravno “sproščenost” slovenskih varnostnih organov ne bi mogla delovati kot vabilo morebitnim teroristom, ki bi z akcijo v Ljubljani šokirali ne le domače, slovenske javnosti, pač pa tudi precej širše, saj naša država posebej v očeh tujcev in turistov velja za izjemno varno deželo. Predstavljajte si, da sredi Prešernovega trga nekdo začne streljati na ljudi. Kakšen bi bil odzivni čas policije in kako dolgo bi trajalo, da bi na kraj dogodka prišli policijski specialci? Ko je ena izmed medijskih hiš pred petnajstimi leti želela to s simulacijo preveriti, so bili rezultati tako šokantni, da si jih uredništvo sploh ni upalo objaviti …

10 komentarjev

  1. MARJAN NOVAK

    Deni,
    upam samo, da se je vam tole samo narobe zapisalo: , vendar ti nesramneži udarijo kot strela z jasnega,
    Namreč, zmotilo me je poimenovanje teroristov z nesramneži.
    Verjetno delite in podpirate našo predsednico, ki pomilosti navadne kriminalce, ali ne?
    Sicer pa dragi Deni, Slovenci in naši južni bratje so že pokazali svojo krvoločnost, malo več kot 70 let nazaj.

  2. Miller

    EU se obnaša kot noj, noče – ne sme ! videti resnice: „kar seješ, to boš žel“ in „You ask for it“, ampak pere glave prebivalcem in s prstom kaže samo na tiste, ki ji pokaže Washington in vpije: „ujemite tatu“.

    Kot da Evropi ni zadosti, da je s svojim 500 letnim imperializmom zavojevala narode po svetu, jih zasužnjevala, ropala, pobijala, zdaj pa nastavlja rit Washingtonu in mu služi za vsa umazana dela.
    V stilu: „Bilo je nekoč v EU“.

    Če nekomu iz družbe, kjer še poznajo ponos, zaradi svoje nadutosti in denarja ubiješ mater, brata, sestrico, bodi pripravljen, da boš do konca življenja pogledoval čez rame.

    • jaz

      A si na koncu glede pobijanja matere brata sestre mislil na Putina?

      • Miller

        Kdor je podrobno pogledal fotke Hamasa, lahko vidi, da imajo v rokah tudi
        ameriško orožje. Opa, a so ga dobili od Irana, Rusije, ali ja, pa neee Ukrajine, ta pa od Američanov ?

        Rusi pravijo, da so osvobodili že velik del Avdiivke, kjer so se azovski naciji že leta 2014 zabarikarirali in od tam granatirajo mesto Donbas že 9 let !
        Enako pravijo za Marinko, ki pa naj bi jo do danes že 99 % osvobodili in očistili.
        Ups.. Nora24tv in 24kur pa nič o tem…

  3. deni

    Povsem drži Jožetova trditev. Ker Slovenci smo pač takšni in zabijamo glavo v pesek kot noji, ali pa majhni otroci, ko si pokrijejo oči in rečejo: Me ni. Ko se terorizem, vojne dogajajo nekje daleč, se naredimo francoze ali privoščljivo opazujemo in kot na tekmi navijamo za Naše in Vaše. Ja resnično, ampak žalostno. Ko pa nam “zagusti”, skačemo pokonci kot zajci in jamramo, da se še Jezus zjoče nad usodo slovenskega človeka. Tako nekako Cankar ironično opiše slovenskega povprečneža. Ko bo kdaj kakšen teroristični napad, pa bodo vsi odgovorni šli v “luft”, češ mi smo vse storili kar se more, vendar ti nesramneži udarijo kot strela z jasnega, ali kot sneg preseneti sredi zime. Ampak majhnost ima včasih prednost, da nismo “veliki igralci na svetovnem odru” in kot taki nepomembni. P.s. Uredništvu portala in komentatorjem pa pohvala, da kljub različnim mnenjem in včasih tudi ostrih besed med “udeleženci”, ni komentarjev v stilu “pobijanja” tekmecev, ali premalo s…, pa četudi v prenesenem pomenu besede. Takrat se res zgrozim, ali smo Slovenci res takšni krvoloki, ali pa je vsaj dandanes samo, neki. Upam in se nadam v zadnji del besedne zveze.

    • deni

      Se oproščam, lapsus
      Stavčni zvezi, in na kraju “kar neki” bo ustreznejše. Vsaj upam.

    • Jože

      No, vsaj v nečem se pa vsi strinjamo: nivo debate na tem portalu je visok.
      Za slovenske razmerre izjemno visok. Hvala uredniku / uredništvu za to! Bom letos kaj doniral. Zaslužite si (za razliko od mnogih levo-desnih spletnih kloak!)

  4. Jože

    Hm nečesa res ne razumem pa se nimam ravno za neumnega: zakaj je tokrat tako malo komentarjev: Mislim za vsako stvar se jajcate in prepucavate, sploh vam prihaja na Titota in komunizem (kar koli si že pač mislimo o njem) ampak ko je govora o terorizmu in varnosti pa tiho kot miške?! Ej Slovenci Slovenci, še vedno vam ni nič jasno. Kar ne morem verjeti da je tako…

  5. Prask

    Po mojem skromnem mnenju je islamskega terorizma manj zato, ker praktično vsi napadi prihajajo iz strani posameznih, neorganiziranih celic, ali mafijskih, s politiko zaenkrat nepovezanih band in skupin.
    V kolikor bi prišlo do množičnih organiziranih napadov, bi bila EU prisiljena storiti bistveno več pri omejitvah dostopa islamskih migrantov (v večini mlajših moških), kot do sedaj. In tega se ljudje, ki vse skupaj vodijo, tudi zavedajo. Udarili bodo tedaj, ko bodo smatrali, da jih je dovolj.
    In takrat bo vse skupaj prepozno…

  6. APMMB2

    Zlo je meed ljudmi vedno prisotno.
    Če ga vzpodbujajo države, pa je nevarno, saj gre za državni terorizem,ki ga vzpodbujajo nekatere države, da uveljavljajo svoje cilje in svoje koristi.
    Sistematično se je začel državni terorizem pojavljati po zmagi boljševikov v znameniti Oktobrski revoluciji.
    Boljševiki so si zadali za cilj, da uvedejo komunizem na zemlji in center postane Moskva.
    Od tistih časov je minilo že sto let, terorizma, pa ni mogoče izkoreniniti.
    Iz Sovjetske zveze, oziroma Rusije , se je prenesel po svetu. Med državami, ki je podpirala terorizem je bia tudi Jugoslavija, kjer je pod krinko osvobajanja, kurila revolucije in ustoličevala diktatorje,na terorizmu nastale države pa proglašala za neuvrščene.
    Torej temelji za terorizem so danes v Rusiji,ki še vedno vzpodbuja razna gibanja po svetu in jih proglaša za osvoboditelje.
    Razvili so se centri, ki podžigajo terorizem. Takšno območje je Palestina, kjer se prav sedaj bijejo krvavi bolji za uničenje ene takšnih terorističnih organizacij Hamas.
    Pogoj za nastanek terorizma je vedno v socialni nenenakosti. V Palestini so Judje in Palestinci sobivali tisočletje in več, pa ni bilo nobenega konflikta.
    Šele, ko so se začeli naseljevati v Palestino bogati Judje in pretvarjati puščavo v rodovitna polja, v mestih pa razvijati industrijo, so se začeli upirati Palestinci. Prej jih tisočletja niso motile verske razlike in so oboji živeli v bedi, v hipu,ko so se pojavili bogati Judje, pa so nastali konflikti.
    Če pogledamo največje žarišče terorizma, Sovjetsko zvezo oziroma danes Rusijo, vidimo, da je izvor terorizma v zavisti.
    Sovjetska zveza je hotela dokazati, da je komunizem družbeni sistem bodočnosti in se je spustila v tekmo,ki je z gospodarstvom standardom in normalnim življenjem ni bila kos, zato je začela vzpodbujati terorizem in revolucije po svetu.
    Takšna poigravanja so zasidrala terorizem v svetu in se ga človeštvo ne more znebiti.
    Če ravno je Sovjetska zveza z Jugoslavijo vred propadla, se je terorizem ohranil, saj obstajajo še vedno bogati in revni in sveda zavist.
    Na eni stran želi terorizem opleniti bogate, če pa to ni mogoče, pa jih vsaj prizadeti, da ne bodo koristili bogastvo.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Kako je ukrajinski jezik uspel preživeti stoletja rusifikacije

Kako je ukrajinski jezik uspel preživeti stoletja rusifikacije

Ruski predsednik Vladimir Putin je 20. junija na Sanktpeterburškem mednarodnem ekonomskem forumu dvignil prah z izjavo, da ima Ruse in Ukrajince za en narod in da je zato po njegovem vsa Ukrajina ruska. Ta Putinova izjava sicer ni nič novega in tudi ne gre le za njegovo stališče, čeprav je leta 2021, sredi vojaških priprav na invazijo na Ukrajino, pod svojim imenom objavil celo esej z naslovom O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev . Ti pogledi so imanentni ruskemu nacionalizmu in s tem velikemu delu Rusov. Pravzaprav so v Kremlju naravnost obsedeni s predstavo, da Ukrajinci kot samostojen narod sploh ne obstajajo.

Trumpov napad na Iran je usluga prijatelju Putinu in sredinec Kitajcu Šiju

Trumpov napad na Iran je usluga prijatelju Putinu in sredinec Kitajcu Šiju

Tisto, kar nas lahko tolaži, je nekakšna predvidljivost ali pa vsaj obvladljivost razmer, kajti obstreljevanje med Izraelom in Iranom se bo sčasoma umirilo, islamska republika bo morala žrtvovati svoj jedrski program, če bo režim hotel preživeti,. Ceno za vse to pa bomo plačevali lastniki avtomobilov po večjem delu sveta. Poleg tega je bilo po 13. juniju, ko je Izrael začel z napadi na cilje v Iranu, dejansko le vprašanje časa, kdaj bodo tudi ameriška letala in manevrirne rakete udarili po islamski republiki. “Neporavnani računi” segajo še v leto 1979, ko je konservativni kler strmoglavil preveč prozahodno usmerjenega šaha Rezo Pahlavija in razglasil islamsko republiko.

Iran bi imel lahko teoretično že letos prvo atomsko bombo

Iran bi imel lahko teoretično že letos prvo atomsko bombo

Poročilo Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA razkriva, da pravzaprav niče ne ve, kaj zadnji dve leti z jedrskim programom počnejo v Iranu. Islamska republika se je odpovedala sporazumu z Zahodom, ki ga je formalno razdrl sicer Trump leta 2018, zato da lahko danes razmišlja o tem, ali bi se pridružil Netanjahujevi križarski vojni proti teheranskim ajatolam. Dve leti po propadu tega dogovora je Iran naznanil, da se ne čuti več dolžnega spoštovati omejitev glede razvoja jedrskega orožja. Toda kaj pa če Iran atomsko bombo že ima!? Ali je na to sploh kdo pomislil?

Kako na družbenih medijih manipulirajo z nami

Kako na družbenih medijih manipulirajo z nami

Za izdelavo lažnega novičarskega medija je danes potrebnih le nekaj dni in ker je umetna inteligenca vse močnejša in dostopnejša, je preplavljanje interneta s prepričljivimi, dobro napisanimi lažmi le še lažje. Zahod je v digitalni informacijski vojni z avtoritarnimi režimi, kot sta Rusija in Kitajska, in takšni režimi so danes v tej vojni uspešnejši. Rusija in Kitajska sta namreč več let spreminjali dezinformacije v enega osrednjih stebrov umetnosti vodenja države. Ne le, da ti režimi lažejo, temveč lažejo glasno, nenehno in na vseh razpoložljivih platformah. Rusija za državno propagando porabi skoraj 2 milijardi dolarjev na leto, kitajske medijske operacije pa so še bolj obsežne in netransparentne.

Zakaj je Izrael bombardiral Iran in česa neuvrščena Slovenija noče videti

Zakaj je Izrael bombardiral Iran in česa neuvrščena Slovenija noče videti

Izraelski preventivni napad na iranski jedrski program je pobotal slovensko predsednico in premierja, ki sta v skupni izjavi in pričakovano posredno obsodila izraelsko potezo. Neuvrščena zunanja politika, ki jo Slovenija vse bolj agresivno uveljavlja po letu 2022, v izraelskem napadu vidi predvsem grožnjo teokratskemu režimu v Teheranu, ki je glavni sponzor terorističnih skupin na Bližnjem vzhodu. Med drugim tudi Hamasa, ki ga slovenska diplomacija noče označiti za teroristično organizacijo. Za razliko od drugih zaveznikov v Evropski uniji in Natu namreč iranskega jedrskega programa ne vidi kot grožnje, ampak verjame, da gre v resnici za miroljubno rabo jedrske energije.

Nam bo država “nabila” še dodaten davek na dedovanje?

Nam bo država “nabila” še dodaten davek na dedovanje?

Slovenci imajo trenutno okoli 300 milijard evrov premoženja. Največji del predstavljajo nepremičnine, sledi premično premoženje, drugi sklop premoženja pa je finančno premoženje. Samo v bančnih depozitih prebivalstva naj bi bilo skoraj 28 milijard evrov, potem pa so tu še vloge v raznih skladih ter vrednost naložb v podjetjih. Omenjenih 300 milijard evrov premoženja lahko razdelimo na 2,1 milijona prebivalcev Slovenije, verjetno bolj primerno pa je upoštevanje odraslih oseb, ki so praviloma lastniki premoženja. Upoštevaje okoli 1,5 milijonov odraslih prebivalcev to pomeni približno 200.000 evrov v povprečju na eno osebo. Premoženje je praviloma vezano na družino ali gospodinjstvo, kar omogoča še en pogled. Povprečna družina ima tako v Sloveniji okoli 500.000 evrov celotnega premoženja. Delovne generacije, torej vsi zaposleni od pokojnih staršev ali starih staršev vsako leto podedujejo 5 do 6 milijard evrov različnega premoženja, največ v obliki hiš in stanovanj. In za vse to ne plačajo niti evra davka …

Vroče poletje: Ali bo koprski župan Aleš Bržan kmalu odstopil?

Vroče poletje: Ali bo koprski župan Aleš Bržan kmalu odstopil?

Koprski župan Aleš Bržan se je znašel pred realno nevarnostjo političnega zloma. Po izgubi nadzora nad mestno upravo in razpadu večine v mestnem svetu, nasedlih milijonskih investicijah in sumih koruptivnega financiranja kampanje naj bi po nekaterih informacijah celo razmišljal o odstopu. Koprska občina se po letih Bržanove vladavine, ki jo opozicija in del civilne družbe označujeta za avtokratsko in neučinkovito, tako sooča z resno možnostjo predčasnih volitev. Razmere so se še zaostrile zaradi njegovega dvigala na Markovec, za nameček pa je v torek popoldne zgorela znamenita sušilnica blata na Serminu, ki nikoli ni obratovala …