Pozor, nevarnost terorističnih napadov v božičnem času v Evropi je velika!

Avtor: | 6. decembra, 2023

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se ne oglaša pogosto, zato je njena izjava o izredno visokem tveganju glede terorističnih napadov v Evropski uniji pred božičnimi prazniki povzročila precej vznemirjenja v Bruslju. Še posebej zato, ker se nanaša na prihajajoče tedne, ko bo vrvež domačinov in turistov v evropskih prestolnicah izjemen. Vzrokov za tokratni alarm ni potrebno iskati prav dolgo, jasno je, da so povezani s konfliktom na Bližnjem vzhodu, ki se je začel 7. oktobra s Hamasovim genocidnim napadom na Izrael, nadaljeval pa z brutalnim odzivom izraelske vojske. To je seveda sprožilo ogorčenje muslimanov tudi v Evropi, kjer so ponekod že relevanten politični faktor (Velika Britanija, Francija, Belgija). Toda politično nasprotovanje Izraelu in evropski politiki, ki podpira izraelsko pravico do obstoja in (samo)obrambe je eno, terorizem pa nekaj povsem drugega. Nobena uradna arabska ali muslimanska organizacija v Evropski uniji javno ne podpira nasilja ali celo terorističnih dejanj, zato je skrajneže potrebno iskati na obrobju, v ilegalnih islamističnih skupinah, ki obstajajo praktično po vseh evropskih državah, vendar so pod skrbnim nadzorom represivnih organov.

Ne glede na že danes precej povečano policijsko pripravljenost pa je polarizacija med muslimani v Evropi, ki je po 7. oktobru poskočila, že privedla prvih napadov, ki jih policija in varnostno-obveščevalni organi opredeljujejo kot teroristične. Zadnji primer se je zgodil v Parizu, ko je Iranec z nožem do smrti zabodel nemškega turista, ranil njegovo dekle in naključnega mimoidočega. V policijski preiskavi je povedal, da je deloval v skladu z navodili Islamske države (ISIS).

Kako varne so evropske prestolnice v predbožičnem in božičnem času? Evropska komisija meni, da obstaja nevarnost terorističnih napadov.

Toda policije tovrstni samotni volkovi, ki za napad uporabljajo primitivna orožja (nože, sekire in podobno), bistveno manj skrbijo od organiziranih skupin, spečih celic katere izmed mednarodnih terorističnih organizacij. Te pa seveda niso nujno islamistične, povezane z muslimani. Takšna predstava je celo napačna, zavajajoča.

Teroristična ogroženost Evropske unije se je zadnja leta občutno znižala. Lani (2022) je bilo zabeležnih 16 terorističnih napadov, leta 2021 eden manj. Precej slabša slika je bila leta 2020, ko je EUROPOL poročal o 57 primerih. Vseeno so te številke neprimerno zmernejše od tistih v obdobju 2010-2019, ko je na leto v EU prišlo do več kot 100 teroristčnih napadov; rekordno je bilo 2010, ko statistika beleži 249 napadov.

  • 2011: 174 terorističnih napadov
  • 2012: 219 terorističnih napadov
  • 2013: 152 terorističnih napadov
  • 2014: 199 terorističnih napadov
  • 2015: 211 terorističnih napadov
  • 2016: 142 terorističnih napadov
  • 2017: 205 terorističnih napadov
  • 2018: 129 terorističnih napadov
  • 2019: 119 terorističnih napadov
  • 2020: 57 terorističnih napadov
  • 2021: 15 terorističnih napadov

Zanimiva je tudi struktura teh napadov glede na ozadje: nikakor namreč ni prevladoval islamistični terorizem, kot bi lahko domnevali na podlagi njegove velike medijske odmevnosti. Populistični politiki in mediji izkrivljajo dejanske podatke: neprimerno več terorizma v Evropski uniji zadnje desetletje je imelo podlago v etno-nacionalizmu in separatizmu, nekaj več od skrajno desnega terorizma je tudi na skrajni levici.

Ne glede na zgornje poročilo, ki nekoliko zmanjšuje razširjenost islamističnega terorizma pa obenem drži, da je v zadnjih dvajsetih letih oziroma po 11. septembru 2001 in drugi invaziji na Irak (2003) islamski džihad na evropskih tleh izvedel največ odmevnih in tudi krvavih terorističnih napadov: London, Nica, Pariz, Berlin, Bruselj, pred tremi leti tudi Dunaj. Prav te države – torej Velika Britanija, Francija, Nemčija in Avstrija so tudi najbolj ogrožene, ko govorimo o tveganju za nove teroristične napade v prihodnjih treh, štirih tednih.

Božični sejmi, tržnice, množice turistov na mestnih ulicah in trgih so za teroriste idealno okolje.

Poleg Francije, v kateri živi ogromna arabska skupnost, znotraj katere so doslej zaznali že nekaj islamističnih “žarišč”, je zato v teh dneh na varnost posebej pozorna Nemčija; njena zvezna notranja ministrica Nancy Faeser je prav tako opozorila na nevarnost radikalizacije nasilnih islamističnih celic. Posebej izpostavljena so velika nemška mesta, denimo Berlin in München., kjer je do terorističnih napadov že prihajalo. Nedavno je nemška policija v Leverkusnu aretirala dva mladoletnika, osumljena, da sta pripravljala terostični napad na božični semenj. V Hannovru pa so pridržali mladega Iračana zaradi suma, da je načrtoval napad z nožem na lokalni božični tržnici.

Vsekakor pa za Nemčijo ne bo stresno le v času božiča in Novega leta, pač pa tudi prihodnje leto, ko bodo gostili evropsko nogometno prvenstvo (Euro 2024). Nogometni stadioni so bili doslej že večkrat tarče teroristov.

Precejšen porast terorističnih groženj beležijo tudi na Švedskem, kar naj bi bila predvsem posledica neuspešnega upravljanja z migracijami, zaradi česar je prišlo do skokovitega porasta kriminala med priseljenci, zato policiji pri nadzoru občasno pomaga celo vojska. Seveda lahko občutek ogroženosti zaradi priseljencev spodbudi domači terorizem, podobno kot se je zgodilo na Norveškem v primeru desničarskega skrajneža Breivika.

Slovenija je sicer po vseh kazalcih relativno varna, doslej vsaj uradno ni bilo resnejših groženj ali varnostnih tveganj. Vseeno pa to še ne pomeni, da ravno “sproščenost” slovenskih varnostnih organov ne bi mogla delovati kot vabilo morebitnim teroristom, ki bi z akcijo v Ljubljani šokirali ne le domače, slovenske javnosti, pač pa tudi precej širše, saj naša država posebej v očeh tujcev in turistov velja za izjemno varno deželo. Predstavljajte si, da sredi Prešernovega trga nekdo začne streljati na ljudi. Kakšen bi bil odzivni čas policije in kako dolgo bi trajalo, da bi na kraj dogodka prišli policijski specialci? Ko je ena izmed medijskih hiš pred petnajstimi leti želela to s simulacijo preveriti, so bili rezultati tako šokantni, da si jih uredništvo sploh ni upalo objaviti …

10 komentarjev

  1. MARJAN NOVAK

    Deni,
    upam samo, da se je vam tole samo narobe zapisalo: , vendar ti nesramneži udarijo kot strela z jasnega,
    Namreč, zmotilo me je poimenovanje teroristov z nesramneži.
    Verjetno delite in podpirate našo predsednico, ki pomilosti navadne kriminalce, ali ne?
    Sicer pa dragi Deni, Slovenci in naši južni bratje so že pokazali svojo krvoločnost, malo več kot 70 let nazaj.

  2. Miller

    EU se obnaša kot noj, noče – ne sme ! videti resnice: „kar seješ, to boš žel“ in „You ask for it“, ampak pere glave prebivalcem in s prstom kaže samo na tiste, ki ji pokaže Washington in vpije: „ujemite tatu“.

    Kot da Evropi ni zadosti, da je s svojim 500 letnim imperializmom zavojevala narode po svetu, jih zasužnjevala, ropala, pobijala, zdaj pa nastavlja rit Washingtonu in mu služi za vsa umazana dela.
    V stilu: „Bilo je nekoč v EU“.

    Če nekomu iz družbe, kjer še poznajo ponos, zaradi svoje nadutosti in denarja ubiješ mater, brata, sestrico, bodi pripravljen, da boš do konca življenja pogledoval čez rame.

    • jaz

      A si na koncu glede pobijanja matere brata sestre mislil na Putina?

      • Miller

        Kdor je podrobno pogledal fotke Hamasa, lahko vidi, da imajo v rokah tudi
        ameriško orožje. Opa, a so ga dobili od Irana, Rusije, ali ja, pa neee Ukrajine, ta pa od Američanov ?

        Rusi pravijo, da so osvobodili že velik del Avdiivke, kjer so se azovski naciji že leta 2014 zabarikarirali in od tam granatirajo mesto Donbas že 9 let !
        Enako pravijo za Marinko, ki pa naj bi jo do danes že 99 % osvobodili in očistili.
        Ups.. Nora24tv in 24kur pa nič o tem…

  3. deni

    Povsem drži Jožetova trditev. Ker Slovenci smo pač takšni in zabijamo glavo v pesek kot noji, ali pa majhni otroci, ko si pokrijejo oči in rečejo: Me ni. Ko se terorizem, vojne dogajajo nekje daleč, se naredimo francoze ali privoščljivo opazujemo in kot na tekmi navijamo za Naše in Vaše. Ja resnično, ampak žalostno. Ko pa nam “zagusti”, skačemo pokonci kot zajci in jamramo, da se še Jezus zjoče nad usodo slovenskega človeka. Tako nekako Cankar ironično opiše slovenskega povprečneža. Ko bo kdaj kakšen teroristični napad, pa bodo vsi odgovorni šli v “luft”, češ mi smo vse storili kar se more, vendar ti nesramneži udarijo kot strela z jasnega, ali kot sneg preseneti sredi zime. Ampak majhnost ima včasih prednost, da nismo “veliki igralci na svetovnem odru” in kot taki nepomembni. P.s. Uredništvu portala in komentatorjem pa pohvala, da kljub različnim mnenjem in včasih tudi ostrih besed med “udeleženci”, ni komentarjev v stilu “pobijanja” tekmecev, ali premalo s…, pa četudi v prenesenem pomenu besede. Takrat se res zgrozim, ali smo Slovenci res takšni krvoloki, ali pa je vsaj dandanes samo, neki. Upam in se nadam v zadnji del besedne zveze.

    • deni

      Se oproščam, lapsus
      Stavčni zvezi, in na kraju “kar neki” bo ustreznejše. Vsaj upam.

    • Jože

      No, vsaj v nečem se pa vsi strinjamo: nivo debate na tem portalu je visok.
      Za slovenske razmerre izjemno visok. Hvala uredniku / uredništvu za to! Bom letos kaj doniral. Zaslužite si (za razliko od mnogih levo-desnih spletnih kloak!)

  4. Jože

    Hm nečesa res ne razumem pa se nimam ravno za neumnega: zakaj je tokrat tako malo komentarjev: Mislim za vsako stvar se jajcate in prepucavate, sploh vam prihaja na Titota in komunizem (kar koli si že pač mislimo o njem) ampak ko je govora o terorizmu in varnosti pa tiho kot miške?! Ej Slovenci Slovenci, še vedno vam ni nič jasno. Kar ne morem verjeti da je tako…

  5. Prask

    Po mojem skromnem mnenju je islamskega terorizma manj zato, ker praktično vsi napadi prihajajo iz strani posameznih, neorganiziranih celic, ali mafijskih, s politiko zaenkrat nepovezanih band in skupin.
    V kolikor bi prišlo do množičnih organiziranih napadov, bi bila EU prisiljena storiti bistveno več pri omejitvah dostopa islamskih migrantov (v večini mlajših moških), kot do sedaj. In tega se ljudje, ki vse skupaj vodijo, tudi zavedajo. Udarili bodo tedaj, ko bodo smatrali, da jih je dovolj.
    In takrat bo vse skupaj prepozno…

  6. APMMB2

    Zlo je meed ljudmi vedno prisotno.
    Če ga vzpodbujajo države, pa je nevarno, saj gre za državni terorizem,ki ga vzpodbujajo nekatere države, da uveljavljajo svoje cilje in svoje koristi.
    Sistematično se je začel državni terorizem pojavljati po zmagi boljševikov v znameniti Oktobrski revoluciji.
    Boljševiki so si zadali za cilj, da uvedejo komunizem na zemlji in center postane Moskva.
    Od tistih časov je minilo že sto let, terorizma, pa ni mogoče izkoreniniti.
    Iz Sovjetske zveze, oziroma Rusije , se je prenesel po svetu. Med državami, ki je podpirala terorizem je bia tudi Jugoslavija, kjer je pod krinko osvobajanja, kurila revolucije in ustoličevala diktatorje,na terorizmu nastale države pa proglašala za neuvrščene.
    Torej temelji za terorizem so danes v Rusiji,ki še vedno vzpodbuja razna gibanja po svetu in jih proglaša za osvoboditelje.
    Razvili so se centri, ki podžigajo terorizem. Takšno območje je Palestina, kjer se prav sedaj bijejo krvavi bolji za uničenje ene takšnih terorističnih organizacij Hamas.
    Pogoj za nastanek terorizma je vedno v socialni nenenakosti. V Palestini so Judje in Palestinci sobivali tisočletje in več, pa ni bilo nobenega konflikta.
    Šele, ko so se začeli naseljevati v Palestino bogati Judje in pretvarjati puščavo v rodovitna polja, v mestih pa razvijati industrijo, so se začeli upirati Palestinci. Prej jih tisočletja niso motile verske razlike in so oboji živeli v bedi, v hipu,ko so se pojavili bogati Judje, pa so nastali konflikti.
    Če pogledamo največje žarišče terorizma, Sovjetsko zvezo oziroma danes Rusijo, vidimo, da je izvor terorizma v zavisti.
    Sovjetska zveza je hotela dokazati, da je komunizem družbeni sistem bodočnosti in se je spustila v tekmo,ki je z gospodarstvom standardom in normalnim življenjem ni bila kos, zato je začela vzpodbujati terorizem in revolucije po svetu.
    Takšna poigravanja so zasidrala terorizem v svetu in se ga človeštvo ne more znebiti.
    Če ravno je Sovjetska zveza z Jugoslavijo vred propadla, se je terorizem ohranil, saj obstajajo še vedno bogati in revni in sveda zavist.
    Na eni stran želi terorizem opleniti bogate, če pa to ni mogoče, pa jih vsaj prizadeti, da ne bodo koristili bogastvo.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Pravljica o 9. maju – Saj niso mogli vedeti, kakšno svobodo prinašajo

Dokument o vojaški predaji Nemčije v drugi svetovni vojni je bil prvič podpisan 7. maja ob 2:41, nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20. Hitler se je s svojimi pajdaši poslal na drugi svet že 30. aprila, Berlin je padel 2. maja. Naši osvoboditelji so po pranju lipicancev, šivanju uniform in usklajevanju scenarijev “vkorakali” v prazno Ljubljano po “hudih bitkah na Orlah” 9. maja zjutraj. 

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Dan upora proti okupatorju, kot se imenuje 27. april, nekoč znan tudi kot Dan Osvobodilne fronte, ne bomo obeležili na klišejski način. Torej nobene “polarizacije”, ki bi poudarjala eno ali drugo stran v državljanski vojni, do katere je prišlo zaradi invazije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Zgodovina pogosto pozablja, da Jugoslavija ni kapitulirala nič hitreje kot mogočna Francija in da so bili boji proti okupatorjem srditi. Poseben poudarek tokrat dajemo avtentičnemu zgodovinskemu viru, Slovenskemu poročevalcu: ta je bil maja 1941 posvečen veliki tragediji, ki je zadela Slovence, vendar je krivdo za vojno naprtil vsem imperialistom tega sveta, nikakor pa ne le Nemčiji ali Italiji. Zakaj so bili v kasnejši Osvobodilni fronti tako previdni in zadržani do Hitlerja, kot razkriva faksimile Slovenskega poročevalca?

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.