Ključnik: Janša
Da čaka medije kriza, vemo že vsaj deset let. In samo še huje bo!

Da čaka medije kriza, vemo že vsaj deset let. In samo še huje bo!

Ali so slovenski mediji res v krizi? Odgovor je pritrdilen. Toda v krizi so bili tudi lani in bodo bržkone še v prihodnjih letih. Ali so za to nezavidljivo stanje krivi lastniki medijev? Nikakor ne. Ali so problem zasebni lastniki, ki naj bi jim šlo le za profit, zato odpuščajo najboljše novinarje, ker jih največ stanejo? Tudi ta odgovor ni pritrdilen. Medijske hiše so gospodarske družbe in razen v policijskih državah o njih odločajo na eni strani bralci, na drugi pa trg. Torej zakon ponudbe in povpraševanja. Če kdo ni previdel, kakšen bo razvoj dogodkov na področju medijev, za to ne more kriviti kapitalizma.

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Politiki se redko opravičijo za stvari, ki so jih naredili narobe, brez občutka ali celo v nasprotju z moralo, da niti ne omenjamo takšnih ali drugačnih kršitev zakonov. Kot da bi bilo opravičilo nekaj ponižujočega, nesprejemljivega in odvečnega. Takšen pogled je tuj demokratičnim družbam, kjer velja načelo, da so izvoljeni predstavniki ljudstva odgovorni volivcem, državljanom in davkoplačevalcem za svoja dejanja in besede. Če se tega zavedajo, potem se ljudem opravičijo za neprijetne odločitve ali izjave, manjše moralne spodrsljaje in napake. Toda slovenski standardi so nižji, čeprav so se v zadnjih tridesetih letih postopno dvigovali. Slovenci imamo že na načelni ravni velik problem z opravičevanjem. Beseda “oprosti” nam nekako ne gre z jezika. In če imamo s tem notranje boje navadni ljudje, potem ni čudno, da je s politiki še toliko huje.

Janšisti bodo tovarišici postavili spomenik

Janšisti bodo tovarišici postavili spomenik

Za Golobovo vlado je sprejem novega medijskega zakona ne glede na vse zadržke nujen, saj je bila to ena izmed njihovih predvolilnih obljub: poleg depolitizacije in preganjanja janšistov so Svobodnjaki (pa tudi Levica) zagotavljali, da bodo poskrbeli za takšen zakon, ki bo onemogočil zlorabe medijev v bodoče. No, če jim slučajno uspe skozi proceduro spraviti novi Zakon o medijih, potem si predstavljajte šok na obrazih ključnih aktivistov politike, ki trenutno obvladuje Ministrstvo za kulturo, če se na oblast slučajno vrne nasprotna stran. Janšisti. Pomislite, kako vesel bo Janša takšnega zakona, ki mu ga je pripravila Levica …

Slovenije ne bomo rešili tako, da gremo vsi k Janši

Slovenije ne bomo rešili tako, da gremo vsi k Janši

Da se soustanovitelj poslovi od svoje stranke, ni ravno pogosto. Razlog mora biti dovolj močan. Ni mi bilo lahko, sem pa moral to storiti zaradi svoje verodostojnosti in iz odgovornosti do stranke. Prišlo je do take razlike v razumevanju etike, morale in politike ter odnosov, ki niso več hranili rasti. S slabim občutkom ne moreš veliko ustvariti. Nisem zapustil prijateljev, ampak po mojem mnenju zgrešeno smer. Ne verjamem, da je sredina “malo desno, malo levo” ali “malo sem, malo tja”.

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.

Bodo zakonodajalci podprli prostovoljno pomoč pri končanju življenja?

Bodo zakonodajalci podprli prostovoljno pomoč pri končanju življenja?

Predlog Zakona o prostovoljni pomoči pri končanju življenja, v laični javnosti pogosto imenovanega kar zakon o evtanaziji oziroma pomoči pri samomoru, prihaja ta teden v obravnavo v Državni zbor. Zakon je v proceduro vložila civilna družba, ki ocenjuje, da je Slovenija že dosegla takšno civilizacijsko stopnjo razvoja, da je sposobna resnega in odgovornega soočena z dilemo, okoli katere poteka oster spopad različnih svetovnonazorskih, verskih, ideoloških in celo političnih pogledov. Objavljamo mnenje filozofa Igorja Pribca, ki takšen zakon podpira, podobno kot naj bi ga tudi vladna koalicija. Na nasprotni strani so opozicija, Zdravniška zbornica Slovenije in zlasti verske organizacije. Ker gre za spopad dveh različnih pogledov na svet, kompromisnih rešitev skorajda ne moremo pričakovati.

Zakaj Dominika Švarc Pipan (še) ne sme pasti

Zakaj Dominika Švarc Pipan (še) ne sme pasti

Dva razloga sta, zaradi katerih se doslej nisem posebej opredeljeval do afere, ki je večji del januarja zaposlovala politiko, medije in javnost. Prvi je zelo subjektiven: Niko poznam, nekoč v preteklosti sva sodelovala – z moje strani vedno iskreno, odprto in z najboljšimi nameni. Drugi razlog je bolj objektiven, a zato nič manj čustven: poznavajoč slovensko politiko sem samo čakal, kdaj in kje jo bodo napadli iz zasede – in ko se je to zgodilo, mi je bilo žal, da se v preteklosti nisem oglasil takrat, ko bi se lahko in ko je bil verjetno še pravi čas za to.

Vrnitev neuvrščenih

Vrnitev neuvrščenih

Eden izmed vrhuncev t.i. feministične zunanje politike Tanje Fajon je bilo srečanje z zunanjim ministrom Irana v Davosu, v okviru Svetovnega gospodarskega foruma. Švica je nevtralna, ni članica EU, še manj pa zveze NATO, zato vodi povsem svojo zunanjo politiko. Slovenija je v drugačni vlogi – in od 1. januarja sedi tudi v Varnostnem svetu. Kako gre “feministična zunanja politika” skupaj s položajem žensk v Iranu, ve samo Tanja Fajon. In seveda vsi avtoritarci in ljubitelji neuvrščenosti, ki ji svetujejo …