Patriarh in Sončni kralj

Avtor: | 2. aprila, 2023

Kakšen človek je, sem se spraševal. Je demokrat, morda celo liberalec, kot me je prepričeval in ponavljal, da ne bo šel v levo koalicijo. Že takrat je bil politik; meni je govoril eno, javnosti drugo, koalicijskim partnerjem nekaj tretjega. Škoda, kajti imel je zgodovinsko priložnost, da sestavi koalicijo s krščanskimi demokrati in odreže ob oblasti “komuniste” in “janšiste”, Levica pa itak ne sodi v nobeno resno vlado. Toda pričakovanja so bila prevelika in Robert Golob je ravnal enako klišejsko kot vsi njegovi predhodniki …

 

Voditelj se ne ponudi sam, voditelj je poklican. To modrost sem jih izrekel na približno uro in pol dolgem zasebnem pogovoru na začetku decembra 2021 v Novi Gorici. S sogovornikom sva se vikala, pogovor med nama je lepo stekel, čeprav je bilo v zraku čutiti nekakšno pričakovanje, ki je doseglo vrh z vprašanjem, če sem prišel zato, da bi se “jim pridružil”. Moj odgovor ga je morda razočaral, ne vem. Kasneje sem pogosto razmišljal o občutkih, ki sem jih dobil ob človeku, za katerega sem že takrat vedel, da ga bo zamikalo premierstvo. Moj sogovornik je bil namreč Robert Golob, ki je čez nekaj mesecev prepričljivo zmagal na volitvah in pometel z “janšisti”.

 

Kakšen človek je, sem se spraševal. Je demokrat, morda celo liberalec, kot me je prepričeval in ponavljal, da ne bo šel v levo koalicijo. Že takrat je bil politik; meni je govoril eno, javnosti drugo, koalicijskim partnerjem nekaj tretjega. Škoda, kajti imel je zgodovinsko priložnost, da sestavi koalicijo s krščanskimi demokrati in odreže ob oblasti “komuniste” in “janšiste”, Levica pa itak ne sodi v nobeno resno vlado. Toda pričakovanja so bila prevelika in Robert Golob je ravnal enako klišejsko kot vsi njegovi predhodniki na levi sredini z izjemo Janeza Drnovška; sestavil je ideološko koalicijo, v katero je vključil tudi radikalce iz Levice, ki so še včeraj zagovarjali izstop iz zveze NATO, nacionalizacijo in pregon kapitalistov “z bajoneti v morje”.

 

Kako lahko vladaš s takšnimi ljudmi, ki jim povrhu vsega zaupaš resorja za socialo in kulturo? Z lahkoto, če se požvižgaš na javne finance. In z veseljem, če uživaš v nadaljevanju kulturnega boja, ki ga zganjajo Rdeči Kmeri na Ministrstvu za kulturo. Pravzaprav je premier naredil vse, da bi se mediji in javnost ukvarjali z njegovimi koalicijskimi partnerji, medtem ko bi svobodnjaki lahko v miru kadrovali in vladali … a le dokler ne bi trčili ob interese nekoga močnejšega.

 

Naše ladje morajo vse pluti v isto smer, pravi don Lucchesi, ki je alegorija skorumpiranega, z mafijo povezanega italijanskega premierja Giulia Andreottija, v kultnem filmu Boter III. Gliha vkup štriha po slovensko. Kdor se tega ne drži, ima težave. Robert Golob je potreboval le malo časa, da je začutil slovensko verzijo don Lucchesija, tihega patriarha, ki iz ozadja obvladuje ves politični prostor levo od sredine pri nas. Ta ena in edina, takorekoč večna figura zakulisne politike, ki se je formalno upokojila že pred dvajsetimi leti, ima zadnjo besedo pri ključnih odločitvah na tranzicijski levici.

 

Zaradi patriarha Golob koalicije enostavno ni mogel sestaviti drugače. Zaradi tega je Gibanje Svoboda kmalu po volitvah vase posrkalo poraženi stranki Alenke Bratušek in Marjana Šarca, ki sta za nagrado za svojo strankarsko kapitulacijo dobila ministrski mesti. Za razliko od Igorja Šoltesa, ki se je nekoč, ko je šlo za evropske volitve, uprl navodilom patriarha glede združevanja z drugi (levimi) strankami, je bil Golob vsaj tu bolj pragmatičen in ni zaostroval. Šoltesa je namreč konflikt z Milanim Kučanom pred desetletjem tako drago stal, da je največ, kar so mu ponudili, položaj državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu.

 

Čudežni deček energetike se sprva ni zavedal, s kom vse bo imel opravka kot premier. Brez političnih izkušenj in izrazito pragmatičen je (bil) prikrajšan tudi za nekaj tiste prirojene previdnost, ki jo premore njegov bivši “sosed” Borut Jamnik. Tisti Jamnik, ki je navzlic solidnemu družinskemu pedigreju preveč inteligenten, da bi stopil v prve politične vrste in se izpostavil medijskim žarometom. Golob, na drugi strani, ima drugačne predispizicije, nenazadnje pa tudi temperament, ki ga je doslej že večkrat izdal. Začelo se je lansko poletje pri napovedi predsedniške kandidature Marte Kos, ko mu je ušel tisti stavek o patriarhu in kozlih, ki jih ta včasih strelja. Izraz na obrazu nesojene predsednice je povedal vse. Večni predsednik mu je žalitev kasneje z obrestmi vrnil in danes v predsedniški palači stanuje Nataša Pirc Musar, ki jo je h kandidaturi nagovoril ravno Kučan.

 

Premier je hočeš nočeš spoznal, da razen Janše, ki ima s Kučanom posebno, takorekoč patološko razmerje, ki je zagotovo tudi obojestransko, v slovenski politiki nihče ne more in ne sme parirati patriarhu. Če mu, ga čakajo določene posledice. Naše ladje morajo vse pluti v isto smer … Kakšno šokantno spoznanje je moralo biti to za narcisa, ki je bil rojen z zlato žlico. Ki je bil vajen zmagovati. Ki je bil prepričan, da kot voditelj vedno ravna prav in ima vedno prav, zato ni bil nikoli vajen ugovorov. Ki se ga je zaradi tega v času, ko je deloval v energetiki in absolutistično vodil GEN-I, v določenih krogih prijel vzdevek Sončni kralj. Tudi zaradi bujne pričeske, ki bi z nekaj domišljije lahko spominjala na zlato sonce na glavi Ludvika XIV. Kajti ko je bil znameniti francoski kralj, ki je vladal kar 72 let, še mladenič, je nastopil v neki baletni predstavi, kjer je na glavi nosil velikansko masko sonca – zato vzdevek Sončni kralj.

 

Naš Sončni kralj bo v nekem trenutku ugotovil, da je njegova oblast v marsičem odvisna tudi od milosti patriarha, ki lahko vpliva na medije in posledično na razpoloženje ljudi. Za zdaj med obema absolutistima vlada status quo, ki sta ga sklenila na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Simbolike neke kavice pa bo konec v trenutku, ko vse ladje ne bodo več plule v isto smer. Tedaj bodo nebo zakrili oblaki in kralj bo ostal brez sonca in morda celo brez novih oblačil.

3 komentarji

  1. Miller

    .

  2. skrbnik

    Naš Sončni kralj bo v nekem trenutku ugotovil, da je njegova oblast v marsičem odvisna tudi od milosti patriarha, ki lahko vpliva na medije in posledično na razpoloženje ljudi. Za zdaj med obema absolutistima vlada status quo, ki sta ga sklenila na predvečer slovenskega kulturnega praznika.

    Simbolike neke kavice pa bo konec v trenutku, ko vse ladje ne bodo več plule v isto smer. Tedaj bodo nebo zakrili oblaki in kralj bo ostal brez sonca in morda celo brez novih oblačil.

    • skrbnik

      Tudi zaradi bujne pričeske, ki bi z nekaj domišljije lahko spominjala na zlato sonce na glavi Ludvika XIV.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Katera je najprivlačnejša poslanka v našem parlamentu?

Katera je najprivlačnejša poslanka v našem parlamentu?

Morda je poslancu Jonasu v parlamentu tako dolgčas, da obupno išče razvedrilo, zato bi rad naredil lestvico najbolj privlačnih poslank? Potem pa sedi v napačni poslanski skupini, saj je SD del koalicije, ki prisegla na spoštljiv dialog, človekove pravice in pravice žensk. Namesto tega se Jonas obnaša kot prodajalec privlačnih žensk ali lastnik modne agencije. Skrajno poniževalno do naših poslank. Toda njegov poslanski kolega Janez Cigler Kralj (NSi), ki ga je Jonas vprašal, katera je najprivlačnejša poslanka, mu je odlično odgovoril. Do volitev je resda še 10 mesecev in bitk bo še veliko, ampak v Jonasovem primeru je Nova Slovenija iztržila točko.

Welcome to Lower Slobbovia*

Welcome to Lower Slobbovia*

Tisti, ki poleg nog, kolesa in avtomobila uporabljate tudi letalo, boste morda naslednjič ob prihodu na edino mednarodno letališče v Sloveniji, kjer vsak dan pristane več kot eno potniško letalo, bolj pozorni na to, kar boste videli. Morda vam bo pomagala sintagma Lower Slobbovia, ki je za Američane imaginarni pojem, s katerim v pogovornem jeziku označujejo neko nedoločeno, oddaljeno deželo na vzhodu, ki po splošnem prepričanju velja za nerazvito, družbeno zaostalo, revno ali nerazsvetljeno. Njeni prebivalci imajo tudi svojo nacionalno himno, v kateri opevajo ljudi in narode, ki jih sovražijo. Od vseh držav na svetu pa najbolj sovražijo svojo – Spodnji Močvirnistan. Če do te točke niste prepoznali slovenske kolektivne podzavesti, predlagam, da nehate brati in se lotite česa bolj enostavnega.

Socialistična republika Slovenija 2025

Socialistična republika Slovenija 2025

Slovenija je postala prva socialistična država v Evropski skupnosti! Ne verjamete? Ste še vedno prepričani, da živite v demokratični državi, ki je nastala pred štiriintridesetimi leti in za katero je dalo življenje (preveč) Slovencev? In za katero so mnogi morali pred njenim nastankom v zapor, v tujino, niso smeli opravljati svojih poklicev in so bili državljani drugega reda? Prisluhnite argumentom, ki se vam bodo zdeli šokantni, a so zgolj gola resnica, ki vsak dan, kaj vsak dan, vsako uro postaja bolj resnična. Toliko socializma je samo še v Severni Koreji, na Kubi, v Venezueli in, seveda, v našim zvestim panslovanskim podrepnikom tako ljubi putinovski Russiji.

Ko hoče poslanec nekaj povedati, pa ga ne slišijo, mora zlesti na streho Državnega zbora

Ko hoče poslanec nekaj povedati, pa ga ne slišijo, mora zlesti na streho Državnega zbora

Zakaj so ljudje tako nasilni do posameznikov, težko razumem, toda vem iz lastnih izkušenj, da je to nekaj groznega in da to dejansko obstaja. Dogodek na strehi parlamenta je resno opozorilo slovenskim politikom, da se lahko zgodi tudi tragedija, če se ne upošteva demokratičnih pravil. Pokojni profesor sodne medicine dr. Anton Dolenc nam je velikokrat rekel, da se moramo zavedati, da tudi besede lahko ubijajo – in imel je prav. Zavedati se moramo, da smo samo ljudje in kot taki tudi mnogi zelo krhki; starejši kot smo, večja je krhkost posameznika. In marsikoga lahko že manjše neprijetnosti spravijo v stisko, ker nismo pač vsi enaki. Nekateri se zelo hitro odločijo za poskus samomora, drugi trpijo daljši čas, a so ravno tako lahko kandidati za samomor, samo da še ne vedo tega. Zato bi morali v parlamentu paziti, kaj delajo z besedami in postopki.

Globalno segrevanje v praznih glavah

Globalno segrevanje v praznih glavah

Spet se je izkazal prišlek, človek, ki misli, da je izjemen humorist in zabavljač, pa je v resnici samo pritlehna, nerazgledana kreatura, katerega edino opravilo je, da na eni od bednih radijskih postaj preži na to, kako se bo delal norca iz nesreč ljudi, ki jim ne seže niti do gležnja. Vemo, kako je pred časom pomagal dobesedno uničiti mariborskega ravnatelja, pa za svoje svinjarije (nimam drugega izraza) ni odgovarjal ne moralno ne kazensko. Ne, dobival je pohvale ljudi, ki so enaki mentalni primitivci kot on sam.

Aleluja, ameriški papež dobro razume politiko

Aleluja, ameriški papež dobro razume politiko

Nedeljsko mašo v Vatikanu, s katero je Leon XIV. formalno začel svoj pontifikat, je 10 mesecev pred volitvami obiskal slovenski premier Robert Golob. Ali s tem začenja nagovarjati tudi volivce na sredini in celo malce čez? S tem bi si utrdil položaj pred Vladimirjem Prebiličem, wannabee mandatarskega kandidata levega bloka, ki bi rad oblikoval predvolilno koalicijo, ki bi dobila več glasov od Svobodnjakov, s čemer bi ta evropski poslanec dobil pravico do mandatarstva. Takšen scenarij temelji na predpostavki, da bodo v igri sodelovali tudi socialni demokrati, ki pa bržkone ne bodo hoteli niti slišati o tem. To seveda za Prebiliča, ki mu je Bruselj prevelik, Kočevje pa premajhno, velika, velo usodna slabost, saj brez SD o mandatarstvu lahko samo sanja.

Tito bi Putinove trole in “mirovnike” brez pomislekov poslal na Goli otok

Tito bi Putinove trole in “mirovnike” brez pomislekov poslal na Goli otok

Predstavljajmo si ponovno Evropo maja 1939, na predvečer velike vojne. Hitler si je že pokoril Avstrijo in Češkoslovaško, zdaj steguje roke proti Poljski. Evropski politiki so panični, vse je odvisno od strička Sama. Toda Roosevelt izgubi volitve, v Belo hišo pride Joseph Kennedy, poslovnež in bivši veleposlanik v Londonu, ki o Hitlerju misli, da je dober človek, s katerim se bo dogovoril. Zdaj namesto starega Kennedyja v Belo hišo postavite Donalda Trumpa, Hitlerja pa iz Berlina prestavite v Moskvo. Ukrajina je nekje med Češkoslovaško in Poljsko. Od njenega razkosanja je odvisen nadaljni potek vojne v Evropi. Če bodo Ukrajinci na referendumu potrdili izgubo petine ozemlja, bo Rusija legalizirala, kar je nezakonito okupirala. Bo to potešilo Putinove apetite? To ni vprašanje za milijon, pač pa tisoč miilijard dolarjev. Gore orožja, ki vsak dan prihajajo iz ruskih tovarn, bo treba za nekaj uporabiti. In učiteljica zgodovina nas uči, da se diktatorji spreobrnejo šele, ko se v grob zvrnejo.

Nepravilna volja ljudstva

Nepravilna volja ljudstva

V nedeljo malce pred sedmo sem privihral na volišče, da izpolnim svojo državljansko dolžnost. Golobova vlada v koalicijski pogodbi namreč promovira aktivno državljanstvo, zato sem še bolj navdušen šel na volišče, kamor sicer hodim ob vsakem vabilu volilne komisije, ne glede na barvo aktualne vlade. Vmes so javnost sicer poskušali zmesti z nekakšnim bojkotom referenduma, ampak se mi je zdelo, da bo udeležba vseeno pravo dejanje. Ne glede na lepo pomladno nedeljo so bila moja pričakovanja upravičena. Večina volivcev je po vikend izletih na volišča prigrmela tam nekje po pol sedmih. Povedali so svoje mnenje. Bolj jasno ne gre. Rezultat pa šokanten za svobodne vladne pesnike, ki so ta dan menda preživljali v Tivoliju, brali knjige na jahtah ali pri prijateljih v Istri. Izhodno strategijo iz tega debakla še oblikujejo.