Predbožična satira: Sloveniji vlada Janševa paradržava, EU je zaskrbljena, kolesarji so na ulicah

Gomora

Slovenija in demokracija se razhajata. Predsednik vlade Janez Janša grozi, da “ne bo dovolil” zmage njemu nepriljubljeni kandidatki na predsedniških volitvah. Desnica brutalno kadruje in v imenu t.i. depolitizacije izvaja čistke. Popolnoma si podreja javno RTV in ustrahuje njej nenaklonjene medije. Minister za zdravje grozi zdravnikom, na tisoče pacientov je bilo izbrisanih iz čakalnih vrst, čez sto tisoč ljudi je brez osebnega zdravnika. Predsednik vlade ustvarja svojo zasebno pretorijansko gardo; policiji ukazuje paradržava. Vlada omejuje svobodo govora in svobodo na sploh; namerava omogočiti carinsko sledenje blagu (posredno prevozniku) brez odredbe sodišča. Zagotovila je več stomilijonsko poroštvo poročni priči predsednika vlade, ki ga je imenovala na čelo največjega energetskega holdinga. Policija sicer že preiskuje posle predsednika vlade, vendar le redkokdo verjame, da bo zadevi prišla do dna.

Stranger Things 

Realnost se je obrnila na glavo. Naj spomnimo pozabljive bralce, kako smo se znašli v tem demokratično neugodnem položaju. Med pandemijo kovida, ko je državi vladal Marjan Šarec, so desni ekstremisti ob kriku “smrt šarcizmu!” vsak ponedeljek na skirojih demonstrirali proti levosredinski vladi. Mnogi so nosili skrajno desne simbole. Demonstrante so s simpatijo spremljali in promovirali Janši naklonjeni mainstream mediji, ki jih desnica večinsko obvladuje od osamosvojitve dalje. Zlizanost med mediji in desno politiko postaja vedno bolj očitna: novinarke in novinarji se pridružujejo SDS, od urednice javne RTV (ki je zdaj poslanka, ki preiskuje medije), do novinarjev v vladnih PR službah.

Igra prestolov

Aprila 2022, po tradicionalno kratkem in turbulentnem obdobju vladanja levih progresivnih sil (od osamosvojitve so bile na oblasti le četrtino časa), je na volitvah z veliko večino ponovno zmagala desnica z Janševo SDS na čelu. S podporo medijev je še enkrat zavedla volivke in volivce z zimzelenim sloganom Ustavimo nedemokratično levico!, ki ga uspešno uporablja od padca komunizma. Takoj je revanšistično sestavila sezname uslužbencev, ki so bili imenovani na položaje pod Šarčevo vlado.

What We Do in the Shadows (Kaj počnemo v mraku)

Mednarodna skupnost je postala pozorna na resne anomalije v slovenski demokraciji, ko so pod prejšnjo Janševo vlado aretirali vodjo opozicije Mira Cerarja. Obtožili so ga, da je “na neznanem kraju, ob neznanem času in na neugotovljen način” prejel podkupnino. Iz literarnega vidika sta aretacija vodje opozicije tik pred parlamentarnimi volitvami in formulacija obtožbe kazala na Kafko, iz geografskega vidika pa na Belorusijo. Sodbo proti Cerarju je naposled razveljavilo Ustavno sodišče, a desnica si je med tem zagotovila še eno volilno zmago.

Nasledstvo

Slovenke in Slovenci so leta 2022 ponovno podlegli dezinformacijam Orbanovega prijatelja Maršala Twitta, kakor Janšo kličejo napredni evropski mediji. Po volitvah je SDS prevzela dve manjši sestrski stranki, ki sta izpadli iz parlamenta. Janša je njunima predsednikoma v posmeh demokraciji zagotovil mesto v vladi, kar so neodvisni strokovnjaki ocenili kot farso.

Deklina zgodba

Na predsedniških volitvah, ki so sledile le nekaj mesecev kasneje, je, kot na vseh predsedniških volitvah doslej v samostojni Sloveniji, zmagal kandidat desnice, Anže Logar. Mainstream mediji so nenehno poudarjali, da je njegova nasprotnica Nataša Pirc Musar uživala podporo Milana Kučana, bivšega šefa komunistične partije, s čemer so njene možnosti za izvolitev splavale po vodi. Neodvisni opazovalci menijo, da monopol desnice pri instituciji predsednika meče čudno luč na demokratičnost države.

Top Boy

Sledile so lokalne volitve; v vseh velikih mestnih občinah so bili izvoljeni desni župani. V Ljubljani je mestni šerif France Arhar začel že svoj šesti mandat. Evropski socialistični in liberalni poslanci že leta opozarjajo na erozijo demokratičnih standardov, saj desnica nadzira vse podsisteme v državi.

Yellow and blue is the new black

Nemočni levici je vseeno uspelo sklicati tri referendume, ki pa jih je gladko izgubila, saj jo je Janšev rumeno modri propagandni ustroj preglasil in povozil. Levico so obtožili, da je sklicevanje tovrstnih referendumov zlonamerno nagajanje demokratično izvoljeni vladi. Aktivirala se je »”civilna družba”, ki se oglaša skoraj izključno proti ukrepom ali predlogom levice. Janši naklonjeni mediji so med vladanjem leve koalicije promovirali prej skoraj neznane aktiviste, ki so se udeleževali ponedeljkovih protestov na skirojih. Nik Kovačič iz Inštituta 10. marec, Filipa Mukica Slabanić iz Jutri bomo spet za iste, sindikalist in gorski reševalec Teo Jalovec in organizatorka spontanih dogodkov Jana Jekul so čez noč postali medijske zvezde. Nik je nato med referendumsko kampanjo svaril proti zmagi “rdečega zla”.

Desnica bo zdaj očistila javno RTV, preložila uveljavitev ukrepov za dolgotrajno oskrbo in povečala število ministrstev. Okoljevarstvene organizacije, ki so glasno protestirale proti ukrepom leve vlade, so molčale o tem, da je združevanje resorjev energetike in podnebja za slednjega katastrofa. Prav tako jih ne moti, da župan Ljubljane (z uporabo policijske sile) gradi kanalizacijo nad zajetjem pitne vode.

Black Mirror

Po dvoletnem predahu se tako pospešeno nadaljuje proces orbanizacije Slovenije. Janša meni, da so mu volivci dali mandat, da v imenu pravne države Slovenijo za vselej počisti “rdečkarjev”. Ustavo in zakone je treba smiselno interpretirati v primeru, da ovirajo uveljavljanje “ljudske volje”. Desnica nadzira tudi Ustavno sodišče (nekateri ga imenujejo kar “prvi set”, saj v politično občutljivih zadevah pogosto odloča z rezultatom 6-3 v prid desnice). V tem mandatu bo z imenovanjem desnih »strokovnjakov« predvidoma potekala še depolitizacija Ustavnega sodišča. Janševa nedemokratična retorika se stopnjuje: grozi, da bo vladal vsaj dva ali tri mandate in da “ne bo dovolil”, da kandidatka levice zmaga na predsedniških volitvah. Hvali se, da je z nasprotniki, ki jih kliče “rdeče sile”, “pometel”.

Money Heist

Med pandemijo je policija pod levo vlado, kakor povsod po Evropi, proti nasilnim desničarskim demonstrantom uporabila solzivec in v enem primeru tudi vodni top. Nova vlada je razveljavila zakone, ki jih je sprejela Šarčeva vlada med “rdečim terorjem”, in kakor Melonijeva desničarska vlada v Italiji odpisala kazni državljanom, ki so kršili anti-kovid ukrepe (Janša trdi, da se virusu izognemo s “sončenjem in kopanjem v slani morski vodi”, kar je sprožilo salve smeha po celi Evropi). Vodji rumenih jopičev so odpisali 34.000 evrov kazni za organizacijo neprijavljenih demonstracij, med katerimi so udeleženci sežigali lutke notranjega ministra Poklukarja in kamenjali podobo premierja Šarca, kar je povzročilo val ogorčenja doma in v tujini. Pravniki ugotavljajo, da odpis kazni organizatorjem neprijavljenih demonstracij skrajnih desničarjev in Kovid negacionistov ne obeta nič dobrega za pravno državo.

Genialna prijateljica

Predsednica Državnega zbora in drugi desničarski politiki ponavljajo, da je leva vlada “zaplinjala svoje ljudi”, ko je uporabila solzivce proti nasilnim demonstrantom. Škandalozne izjave (o katerih so poročali evropski portali) so sprožile protest judovskega evropskega združenja.

Friends

Desna vlada je sprejela zakon, s katerim si namerava ponovno podrediti javno RTV, ki jo ideološko obvladuje že desetletja. V informativnem programu so bili do nedavnega zaposleni le trije do štirje ne-desno usmerjeni novinarji (»in vsi vemo, kdo so« je rekel eden od paradnih novinarjev desnice). Gonja proti tem novinarjem je sprožila javni protest evropskih novinarskih organizacij. Oglasila se je tudi komisarka Very (worried) Jourova, ki jo zelo skrbi pristranskost in neuravnoteženost javne RTV, kot tudi dejstvo, da se novinarke in novinarji, ki vstopajo v politiko, pridružujejo skoraj izključno desnim strankam. Komisarka je poudarila, da bi morala v skladu z evropskim aktom o svobodi medijev javna radiotelevizija zagotoviti “pluralnost informacij na nepristranski način”. Desničarji nam zagotavljajo, da so novinarji RTV “neodvisni”, ker poročajo po svoji vesti; če to slučajno sovpada z desnim pogledom na svet nič ne de, saj so profesionalci. Vsak poskus političnega uravnoteženja RTV naj bi zniževal standarde in predstavljal nedopusten poseg v novinarsko neodvisnost.

Big Little Lies (Majhne laži)

Desna vlada trdi, da želi javno RTV depolitizirati. Pri tem uživa podporo civilne družbe in desničarskih profesorjev, ki jih medijski ustroj imenuje kar “stroka”. Le redki oporekajo, da je depolitizacija brez ustreznih varovalk nesmisel. Kdo pa naj RTV nadzira in zagotavlja, da je politično nepristranska in uravnotežena, če ne izvoljeni poslanci? Regulator v Sloveniji te pristojnosti nima. Trditvi, da novi zakon zagotavlja umik politike iz RTV, na levici ne verjame nihče. “Desnica želi za vselej ‘depolitizirati’ RTV, ker jo je tekom let ‘nafilala’ s svojimi kadri in desno usmerjenimi novinarji«, upravičeno opozarja levica. Tudi Orban, ko bo naposled izgubil oblast, bo odločno nasprotoval spremembam na javni televiziji, ki bodo ogrozile sedanji status quo.

Neodvisni komentatorji poudarjajo, da je pravi namen novega zakona o RTV predčasna razrešitev levici naklonjenega direktorja in pred kratkim legitimno imenovanega ne-desnega programskega sveta. Janša, njemu zvesta “civilna družba” in “neodvisni” (vendar pretežno desnici naklonjeni) novinarji trdijo, da je to laž. Od slej naprej naj bi imeli v Svetu RTV glavno besedo novinarji sami, predstavniki institucij, ki jih tako ali tako imenujeta vlada ali Državni zbor (kar naj bi bil velik korak k depolitizaciji) in izbrani predstavniki civilne družbe (npr. iz Zbora za Republiko, Združenja za vrednote osamosvojitve, Zavoda Iskreni itd.). Desna vlada je želela zakon sprejeti po nujnem postopku in brez javne razprave, kakor v primeru naravnih nesreč ali vojne. Da se je civila družba strinjala s tem avtoritarnim pristopom za urejanje javnega medija, je dodaten dokaz, da se Slovenija oddaljuje od demokratičnih standardov.

Desničarjem se zdi nesprejemljivo, da se na javni RTV sliši nekaj ne-desnih komentarjev (celo v Utripu!). To je vznemirilo desno javnost, ki je že desetletja navajena, da se levi novinarski pogledi posredujejo v homeopatskih dozah. Desničarji trdijo, da so se pod ne-desnim vodstvom profesionalni standardi znižali in da se dogajajo čudne reči. Predvolilno soočanje je vodila levo usmerjena novinarka. Janša in ostali veljaki desnice so zato protestno zapustili studio kar med oddajo. Desnici naklonjene novinarske organizacije in sindikati pa so stopili v bran … politikom in ne novinarki, kar je sprožilo val ogorčenja mednarodnih novinarskih organizacij. “Marshall Twitto marches out” so poročal vsi napredni evropski mediji. Pred večernim dnevnikom je urednik v skladu z njegovimi delovnimi pristojnostmi naročil voditelju, da naj prebere določeno novico. Janšistični novinarji so v znak protesta okupirali studio. Če ne bi bili desničarji, bi človek mislil, da zagovarjajo novinarsko samoupravljanje. Oddajo »Odmevi« je začel voditi neizkušeni novinar, ki je do tedaj komentiral le nogometne tekme.

Sex and the Studio City

Novo (levo usmerjeno) vodstvo javne RTV je ukinilo za desničarje najbolj sexy politično oddajo, Studio City, ki jo je skoraj četrt stoletja vodil paradni novinar Boris Tomašič. Pristransko in s sila desnimi komentarji. “Neodvisni” desni novinarji so mu stopili v bran s sloganom Vsi smo Boris. Vse kaže na to, da bo, po popolnem prevzemu RTV s strani desnice, Tomašič imenovan za dosmrtnega voditelja Studia City. Oddaja se bo morda kmalu preimenovala v Studio Lačni, saj zaradi ukrepov desne vlade gledalci ne bodo več dolgo siti.

The Queen’s Gambit (Damin gambit)

Medtem poslanka SDS, do nedavnega bivša “neodvisna” urednica na javni televiziji, vodi parlamentarno komisijo, ki preiskuje še redke obstoječe levo usmerjene medije (npr. Necenzurirano). Domnevno naj bi se financirali iz spornih virov. Mnogi ocenjujejo, da je namen preiskovalne komisije ustrahovati in sankcionirati vladi nenaklonjene medije. Tako daleč se ni spustil niti Orban.

Resident Evil

Pristaše svobodnega govora skrbi tudi kampanja proti t.i. sovražnemu govoru, ki jo je začela avtoritarna desna vlada. Koga bojo preganjali? Predstavniki desnice obtožujejo levičarje, da uporabljajo sovražni govor, medtem ko svoje nasprotnike javno diskvalificirajo z žaljivkami kot so komunajzarji in rdeče sile.

His Dark Materials (Njegova temna tvar)

Populistične in avtoritarne vlade si želijo zagotoviti podporo množic in ljudstva« bodisi z ideološko agitacijo ali z bombončki. Desnici je captatio benevolentiae dolgo uspeval, a leta 2022 je Janša začel pretiravati. Speča civilna družba in celo njemu naklonjeni mediji so se končno predramili.

Ne zato, ker je imenoval svojo poročno pričo na čelo slovenske energetike in nato podjetju HSE zagotovil na stotine milijonov dokapitalizacije. Ne zato, ker ustvarja svojo zasebno gardo in se po vladnih uradih in ministrstvih sprehajajo predstavniki paradržave, ki svetujejo ali celo ukazujejo šefu policije. Ne zato, ker je v imenu depolitizacije brutalno politično kadriral in okrnil zaupanje ljudi v policijo (“če premier ne zaupa policiji, zakaj bi ji mi?). Ne zato, ker so začeli preiskovati njegove zasebne posle. Ne zato, ker Janšev minister za zdravje grozi zdravnikom z medijsko diskvalifikacijo in totalno vojno. Ne zato, ker namerava vlada omogočiti sledenje brez odredbe sodišča. Ne zato, ker si desnica poskuša ponovno podrediti javno RTV in medije. Vsega tega so Slovenke in Slovenci navajeni.

Ljudi je zmotilo, da je bilo na tisoče pacientov izbrisanih iz čakalnih vrst (ne glede na to, da mediji iz tega niso naredili škandala, kakor v primeru nabave medicinske opreme v času Cerarjeve vlade). Zmotilo jih je tudi, da je več kot 100.000 ljudi ostalo brez osebnega zdravnika. Vendar tudi to samo po sebi ne bi bilo dovolj. Tudi najbolj ideološko zaslepljeni so se začeli zavedati, da se za praznimi puhlicami in obljubami desnice skriva avtoritarna oblast. Laži, ki jim sledi premierjevo žuganje z desnim kazalcem, se stopnjujejo. Bolj si oblastniki polnijo usta s “kulturo dialoga, pravno državo, vrednotami in depolitizacijo”, bolj se krepi občutek, da so to prazne puhlice, ali celo Orwellov “doublespeak”.

Star Trek 

Prebudili so se mediji in civilna družba, ki ni več leva ali desna, ampak so zares civilna. Protestniki vsak petek kolesarijo okoli Državnega zbora proti razgraditvi pravne države. Tea Jalovca in Jano Jekul so zmotile prazne obljube o zdravstvu. Nika Kovačiča so zmotile seksistične izjave ministra za zdravje, da so grožnje pač del “moške razprave”. Celo Mukica “Nimam časa za vse” Slabanić se je pridružila protestom; iz navijaške kome so jo zdramile laži in avtoritarnost vlade. Civilna družba in mainstream mediji so se končno zavedali, da ni ne “temne” ne “svetle” strani, temveč dve politični opciji, ki tekmujeta za prevlado. Obema je treba neprizanesljivo gledati pod prste.

Da bi civilna družba in mainstream mediji obravnavali vse politične akterje z enakimi vatli, ne glede na to, kdo jim je bolj pri srcu, je verjetno znanstvena fantastika. Pot do zvezd je še dolga, predno bomo spremljali Star Trek bomo še dolgo gledali Star drek …